ZBIRKA

S potovanj v nahrbtniku Tatjana prinašala igrače (FOTO)

V etnografskem muzeju v Ljubljani na ogled zbirka Tatjane Bensa. Kupuje jih tudi na sejmih starin.
Fotografija: Tatjana Bensa živi z možem in maltežanom Šanelom. Foto: Osebni arhiv
Odpri galerijo
Tatjana Bensa živi z možem in maltežanom Šanelom. Foto: Osebni arhiv

Še do 24. marca je v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled osebna razstava Nostalgija: igrače od včeraj iz zbirke Tatjane Bensa. Predstavlja raznovrstno zasebno zbirko igrač ter hkrati razkriva svet zbirateljstva s pomenljivimi zgodbami in pomeni. Zdi se, da kar precej ljudi zbira igrače, a jih le redko postavijo na ogled.

Tatjana Bensa živi z možem Brunom in maltežanom Šanelom v starem mestnem jedru Ljubljane v hiši iz 15. stoletja. Z možem sta v 80. letih prejšnjega stoletja veliko potovala po svetu, kar trikrat sta s transsibirsko železnico prečkala Sibirijo, pot ju je vodila na Japonsko in Kitajsko.

Na njenem domu Foto: Blaž Verbič
Na njenem domu Foto: Blaž Verbič

Prek Irana in Afganistana sta kot študenta leta 1976 obiskala Indijo, leto pozneje tudi Sudan in Etiopijo. S potovanj sta prinesla veliko predmetov, v vsakem so ujeti spomini na čas raziskovanj in spoznavanj. Zato so na razstavi s posebno pozornostjo razstavljene etno igrače, ki jih je zbirateljica domov prinesla v nahrbtniku. Igrače brez plastike in z veliko domišljije.

Po nakupu ves teden dobre volje

Slovenska wikipedija je glede igrač kar nekoliko skromna: »Igrača je predmet za uporabo pri igri in se izdelujejo v prvi vrsti za otroke. Pomembne so za razvoj otrok in mladostnikov, ki ob igri razvijajo motorične spretnosti ali se učijo (štetja, branja, itd.). Igrače so lahko lesene, kovinske, poganjajo jih lahko baterije ipd. So zelo star izum, kar dokazujejo arheološka odkritja punčk iz cunj, preproste frače, vrtavke ipd., poleg tega so za igro uporabni tudi povsem vsakdanji predmeti.«

V sodobnem času sta proizvodnja igrač in trgovina z njimi pomemben sektor globalne ekonomije, zato se pogosto pojavljajo kritike o kakovosti dostopnih igrač in njihovi primernosti za razvoj otrok. A ne izdelujejo jih samo za otroke, temveč so na tržišču tudi za hišne ljubljenčke, te so torej namenjene zabavi živali.

Spominja se vsake. Foto: Blaž Verbič
Spominja se vsake. Foto: Blaž Verbič

Zbirka igrač Tatjane Bensa je zares izjemna, popelje pa nas v čase našega in verjetno tudi njenega otroštva. Pravi, da je zbiranje punčk in starih igrač njen način nostalgije in povezave s preteklostjo: »Ko si enkrat strasten zbiralec, te pritegnejo zanimivi predmeti, ki pripovedujejo zgodbe in prebudijo spomine. Pravzaprav ne vem, ali je bilo pomanjkanje igrač v otroštvu razlog za mojo strast.«

Spomini na otroštvo in najpriljubljenejše igrače živijo v vsakem od nas. »Spomnim se vsake igrače, gumijaste punčke Ljalice, ki je že zdavnaj ni več, a sem spet podobno našla na sejmu starin pol stoletja pozneje. Kako ljubim ta drobna veselja! Celo strokovnjaki pravijo, da strastni zbiralci živijo dlje. Zase vem, da to drži. Ko dobim lep kos, z mojstrsko roko izdelan in rojen za mojo zbirko, sem ves teden dobre volje,« pravi Bensova.

Redki in neobičajni kosi

Mentorica razstave Tanja Roženbergar poudarja: »Razstava o iskreni zbirateljski strasti in zbirki, ki prinaša dobro voljo, je droben izsek iz bogatih kolekcij, ki jih hrani zbirateljica, ljubiteljica umetnosti in popotnica Tatjana Bensa. Njen čarokrasni svet predmetov je rezultat dolgih ljubezni in mikavnih strasti, ki jih poznajo le zbiralke in zbiralci. Kriteriji za izbiro predmetov so različni, v zbirkah so spominski predmeti in spominki z emotivnim nabojem, lepe in estetske stvari, posebno mesto imajo redki in neobičajni kosi.

Zbiranje in življenje z zbirko Tatjani Bensa pomeni življenjski slog, modus vivendi, in pomemben del lastnega istovetenja. Prav ob razstavi zasebne kolekcije pa se moramo v strokovnih krogih ponovno in glasno vprašati o pomenu in vrednosti premične dediščine, ki sicer ni v domeni muzejskih institucij, a prav tako bogati naš prostor in je skrbno varovana in hranjena v zasebnem okolju, ter o kontinuiteti in identiteti teh zbirk v prihodnosti. Ne pozabimo, da so se veliki, nacionalni evropski muzeji pravzaprav razvili iz bogatih zbirk zvestih zbiralcev, kronistov, zgodovinarjev, ljubiteljev umetnosti, izobražencev …«

Razstava spada v cikel osebnih pripovedi ob stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta. Razstave obiskovalcev, ki jih pripravljajo posamezniki ali skupine v sodelovanju z mentorji (kustosi) SEM, so rezultat njihovih miselnih potovanj po lastnih življenjskih poteh in odkrivanju lastnega odnosa do izbranih trenutkov, ljudi in krajev. Na tak način in s pomočjo mentorjev SEM dopolnjujejo predstave in védenje o tem, kako nastaja osebna in skupna dediščina in kakšne pomene tvori. 

Spominja se vsake. Foto: Blaž Verbič
Spominja se vsake. Foto: Blaž Verbič

Miniaturna kopalnica Foto: Primož Hieng
Miniaturna kopalnica Foto: Primož Hieng

V zbirki so tudi lutke. Foto: Primož Hieng
V zbirki so tudi lutke. Foto: Primož Hieng

Lesena konjička iz 60.–80. let prejšnjega stoletja Foto: Primož Hieng
Lesena konjička iz 60.–80. let prejšnjega stoletja Foto: Primož Hieng

Zanimanje za razstavo je veliko. Foto: Blaž Verbič
Zanimanje za razstavo je veliko. Foto: Blaž Verbič

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas