ČEBELE

S čebelami do 12. nadstropja

Objavljeno 18. oktober 2016 12.30 | Posodobljeno 18. oktober 2016 12.30 | Piše: Primož Hieng

Ko so Ljubljano razglasili za zeleno prestolnico Evrope, so v mestu med drugim uredili Čebeljo pot. Na mestni občini pravijo, da se še kako dobro zavedajo pomena čebel za preživetje vseh nas. Posvečajo jim posebno pozornost, tudi v obliki poti, ki povezuje čebelarje, kulturne in izobraževalne institucije ter gospodarske družbe.

Gorazd Trušnovec je predsednik društva Urbani čebelar. Foto Primož Hieng

Tokrat so Čebeljo pot v nekoliko okrnjeni obliki predstavili na Stritarjevi ulici v Ljubljani. Spoznali smo nekaj urbanih čebelarjev, ki z vso ljubeznijo negujejo odnos do čebel. Med njimi je bil urbani čebelar Gorazd Trušnovec, ki velja za pionirja tovrstne dejavnosti v mestu. Je tudi predsednik društva Urbani čebelar.

»Namen društva je združevanje posameznikov, ki delujejo na področjih čebelarstva, čebelarskega turizma, varstva okolja, kmetijstva, biotehnologije, kulture, arhitekture in oblikovanja, krajinske arhitekture in urejanja okolja ter sorodnih področjih v Ljubljani in Sloveniji,« pravi Trušnovec. 
»Društvo si med drugim prizadeva za povečanje števila urbanih čebelarjev in za več čebeljih družin v mestnem okolju ob upoštevanju nosilne sposobnosti prostora za to dejavnost. Poleg tega želimo izboljšati informiranje javnosti o urbanem čebelarjenju ter povečati možnosti za njegov razvoj v Sloveniji in širše. Želimo izboljšati starostno strukturo čebelarjev v Sloveniji oziroma za njihovo pomlajevanje. Poskrbeli bomo za izboljševanje zdravstvenega stanja slovenskih čebel in za pasemsko čistost avtohtone kranjske sivke. Prav tako si bomo prizadevali, da bodo v urbanih okoljih zasadili čim več medovitih rastlin in dreves. S tem se bo tudi povečala stopnja domače samopreskrbe z medom in s čebeljimi izdelki.«

Tradicija čebelarjenja v Ljubljani in njeni okolici je zelo stara, saj sega v čas prvih zgodovinskih naselbin. Na tem območju deluje kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki so združeni v petih čebelarskih društvih. Ime vasi Medno je celo izpeljanka iz besede medovit. Čebelo in panj najdemo na najstarejšem mestnem izvesku Mestne hranilnice na Čopovi ulici. Arhitekt Jože Plečnik in številne meščanske družine so imeli na svojih vrtovih čebelnjake.

Danes se v Ljubljani pohvalijo z edinstveno Čebeljo potjo, na njenih točkah pa se lahko seznanimo s pridelavo ljubljanskega medu in izdelkov, ki jih pripravljajo iz njega. Pot je zasnovana kot učna pot, na kateri se obiskovalci lahko seznanijo z dediščino čebelarstva v Ljubljani in s pomembnostjo čebel za naše preživetje. Z inovativnim pristopom pomeni veliko turistično priložnost, povečuje prepoznavnost lokalnih ponudnikov in izdelkov na področju čebelarjenja ter vpeljuje ljubljanski med kot prepoznaven in samostojen izdelek.

Ne škropijo

Sprehod po Čebelji poti je lahko dolg in zanimiv, lahko pa prehodimo samo del in spoznavamo življenje čebel, čebelarje in njihove čebelnjake ali zgolj kupimo med in številne medene izdelke, med katerimi je še posebno priljubljena stara pijača medica. Za slednjo v Čebelarstvu Jere iz Dobrunj pri Ljubljani pravijo, da je vino z najdaljšo zgodovino.

»Začetki čebelarstva Jere segajo v 80. leta, ko se je na delo s čebelami podal moj oče Franc,« pravi čebelar Gregor Jere. »Uresničil si je veliko željo, saj je že od mladih nog veliko časa preživel pri čebelah, s katerimi je čebelaril njegov stric Janez.« Gregorjeva hči Nika, ki nas je sprejela na svoji stojnici, je povedala, da ponujajo več vrst medice. Doslej so zanje prejeli že več pomembnih priznanj. Njihova kostanjeva medica je v zadnjih treh letih kar trikrat osvojila priznanje šampion kakovosti, lepe nagrade pa so Jeretovi za to medico dobili tudi v ZDA.

»Medica ali medeno vino je verjetno najstarejša alkoholna pijača,« pravi Nika. »Nastane s fermentacijo medenega mošta, ki smo mu dodali izbrane kvasovke. Glede na ostanek nepovretih sladkorjev jo delimo na sladko, polsladko in suho medico. Uživamo jo ohlajeno na 6 do 8 stopinj Celzija, lahko kot aperitiv ali ob sladici po slavnostnem kosilu.«

Medu in preživetja čebel ni brez medovitih rastlin, za katere skrbijo v botaničnem vrtu, ki je del Čebelje poti. Klavdija Stražar je na stojnici ponujala sadike rastlin, ki jih imajo čebele še posebno rade, na primer kraški šetraj. Na voljo so bila tudi semena za vzgojo gloga, ki spada med medovite rastline.

Ljubljanski hotel Park, ki je v mestnem središču, se ponaša z vrsto priznanj, saj sledijo številnim pobudam trajnostnega turizma. »Smo prvi zeleni hotel v Sloveniji,« je povedal Enej Vitrih, prodajni zastopnik hotela. »Našo stavbo iz 70. let prejšnjega stoletja si želimo povsem prenoviti in modernizirati. Letos smo postali del Čebelje poti, saj smo na streho hotela poleg mini zeliščnega vrta postavili dva panja s čebelami, pri tem pa nam je v veliko pomoč urbani čebelar Gorazd Trušnovec. Letos smo pridelali 25 kilogramov medu, tako da bomo prihodnje leto postavili še dva panja. Tako bomo dobili med, ki ga bomo ponudili gostom za zajtrk, uporabljali pa ga bomo tudi v lastni kuhinji. Letos smo iz svojega medu gostom ponudili torto, ki smo jo poimenovali panj. V naši kuhinji so poleti pripravili medeni sladoled z orehi, lešniki in limoninim timijanom.«

Čebelnjak v 12. nadstropju hotela Park je najvišja točka Čebelje poti v Ljubljani. Kot pravi Vitrih, se čebele kljub višini dobro počutijo: »Ob letošnjem ne preveč lepem vremenu je pridelek 25 kg medu zelo dober rezultat. Okoli nas je nekaj parkov, v bližini je Golovec, tako da imajo čebele dobre razmere za pašo. Pa še nekaj je pomembno: vse zelene površine, kjer čebele nabirajo med, so čiste, saj jih ne škropijo.«


Sladke medene dobrote

Prvi teden oktobra je v Ljubljani minil v znamenju medenih sladic. V gostilni, ki se imenuje Gostilna dela, so gostom ponudili ajdovo palačinko z medom in orehi, medene mafine, pito s skutno-medenim nadevom in z medeno-čokoladno peno. V Termah Snovik so pripravili opoj srca, zdravo sladico za vse letne čase. V Drugi violini so se sladkali s pečenim jabolkom z orehi in medom ter s skutno-medenimi palačinkami. Hotel Park je goste presenetil z medenim biskvitom s hruškami in z angleško kremo. V okrepčevalnici Ločnica prisegajo na pražene ovsene kosmiče, napolnjene z jabolčnim sokom, navadnim ali sadnim jogurtom, s svežim ali suhim sadjem in sladkane z medom. V hostlu Celica so pripravili sladico, postreženo v kozarčku, s plastmi črnega biskvita, hruškovo čežano, nasekljanimi orehi in medenim prelivom. 

 





Deli s prijatelji