ALEŠ ROZMAN, DIREKTOR KLINIKE GOLNIK

Slovenija glede covida ena najkritičnejših na svetu

Izogibati se je treba lažnega optimizma in trende spremljati še kakšen teden ali dva.
Fotografija: Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik. FOTO: Jure Eržen, Delo

Direktor Univerzitetne klinike Golnik Aleš Rozman pravi, da je trenutne epidemiološke razmere težko z zanesljivostjo interpretirati. Izogibal bi se lažnega optimizma, trende je treba spremljati še kakšen teden ali dva. 

V zadnjih 14 dneh so sicer večkrat menjali način testiranja zaradi velikega števila testov in pozitivnih oseb. Poskušali so ohranjati prostor za teste predvsem tistim, ki jih najbolj potrebujejo. V zadnjih dveh ali treh dneh so opazili umirjanje pri sprejemih v bolnišnice, a je to po Rozmanovih besedah morda varljivo. Pravi, da gre morda le za to, da so bili tisti bolniki, ki so na robu tega, da pridejo v bolnišnico, napoteni v domačo oskrbo. V bolnišnicah je namreč relativno malo prostora, tudi na intenzivnih oddelkih.

Ne smemo si oddahniti

Druga možnost pa je po Rozmanovih besedah ta, da se epidemija resnično umirja. »A to še ne pomeni, da si lahko oddahnemo, ker smo s tem, če je to plato, prišli povsem do roba zmogljivosti zdravstvenega sistema, kar zadeva covid 19. Prav veliko rezerv trenutno ni,« je povedal za STA Rozman, sicer tudi član strokovne svetovalne skupine za covid 19.

Preberite tudi: Uradni koronapodatki: rezultati slabši kot prejšnji teden

Ob tem svetuje, da se sklepa na podlagi vsake številke, saj potrebujemo trende vsaj na nivoju enega tedna. »Če je številka pri sprejemih v bolnišnico v zadnjih dneh vendarle izraz zmanjševanja števila obolelih, pa je to dober znak.«

Učinkovitost ukrepov je na ljudeh

Potez vlade, ki je ukrepe v zadnjih dneh še zaostrila, Rozman ni želel komentirati. Po njegovih navedbah je vlada za to odgovorna in dolžna ukrepati, ker je škoda zaradi te epidemije tako velika, da tega ne moremo prezreti in se delati, kot da nič ni. Ob tem pa opozarja na odločitev prebivalcev, ali bodo ukrepe spoštovali. »Če je to le pro forma, ki jo izvajamo na ulici in v trgovini, v zasebnem času oz. ko nas nihče ne gleda, pa se tega ne držimo, so uspehi ukrepov bistveno nižji, kot če se jih 24 ur na dan držimo.«

Rožman meni, da smo v prvem valu ukrepe resnično spoštovali, ker nas je bilo malo strah ob pogledu na dogajanje v Italiji. Takrat se je val epidemije končal dejansko v enem mesecu. Tudi zdaj imajo ti ukrepi po njegovem mnenju tak potencial, a pod pogojem, da se jih vsi držijo.

Preberite tudi: Bojana Beović: Ne moremo še govoriti o vrhu epidemije

Po njegovem mnenju smo zadnje tedne ves čas na istem, ko poteka javna razprava o potrebi za ukrepe in je 'razpoloženjska vojna'. »Morda je vendarle dobro pustiti, da strokovnjaki in odgovorni o tem odločijo, da to malo bolj poslušamo in sprejemamo, tako kot druge države, ki se kolikor toliko uspejo dogovoriti, kaj bodo naredile.«

Slovenija med najkritičnejšimi na svetu

Ob oskrbi bolnikov s covidom 19 je Rozman opozoril še na druge bolnike, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, ter na podatke o številu umrlih. »Ne vem, zakaj bi se ukrepi morali sproščati, medtem ko imamo eno najhujših situacij na svetu, kar zadeva covid 19.«



V soboto so v Sloveniji opravili 3563 testov na okužbo z novim koronavirusom, 920 jih je bilo pozitivnih, kar je nekaj manj kot 26 odstotkov. V bolnišnicah se zdravi 1261 bolnikov s covidom, med njimi 201 v enotah intenzivne terapije, medtem ko so jih v petek tam zdravili 206. V soboto je umrlo 32 bolnikov s covidom 19.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije