RIBIŠTVO

Reševanje primorske podusti pred izumrtjem

Objavljeno 01. februar 2020 11.37 | Posodobljeno 01. februar 2020 11.37 | Piše: Janez Petkovšek

Zavod za ribištvo poskuša avtohtono ribo z evropsko pomočjo vrniti v pritoke Vipave.

Primorska podust FOTOGRAFIJE: ZZRS
Leta 2017 je Zavod za ribištvo Slovenije v sodelovanju z italijanskim partnerjem Parco Ticino in lokalnimi ribiškimi družinami začel evropski projekt Life for Lasca, katerega namen je preprečiti izumrtje izjemno ogrožene avtohtone primorske podusti. Čeprav se pilotski projekt, vreden 2,22 milijona evrov, izteče šele leta 2021, pa so že dosegli prve uspehe.

Iz Italije so lani dobili 46.000 primerkov primorske podusti, večino so jih oktobra spustili v potok Joušček, pritok Vipave v bližini Ajdovščine. Med njimi je bilo 10.000 mladic, ki so jih poskusno vzredili v svoji ribogojnici v Kobaridu. Pri tem so morali hladno izvirsko vodo z 10 stopinj Celzija ogreti na 15 stopinj, da so zagotovili optimalne razmere za drst. Iz tega potoka so prej z elektroodlovom premestili vse večje klene, ki bi lahko požrli večino od tri do osem centimetrov velikih mladic.

Izginula vrsta
Primorska podust je edina predstavnica svojega rodu. V dolžino zraste od 18 do 20 centimetrov, največ 30. Ima značilna usločena podstojna usta s hrustančasto ploščico. Po bokih, od glave do repne plavuti, poteka široka temna proga. V hrbtni plavuti ima od osem do devet razvejanih plavutnic. Živi v skupinah in naseljuje srednje odseke nižinskih vodotokov ter njihove pritoke s prodnatim dnom. Ustreza ji srednje hiter do hiter vodni tok, kjer se tudi drsti. Zadržuje se v tolmunih, ob globljih brežinah ali v osrednjih tokovih. V Sloveniji velja za izginulo vrsto, manjša populacija se je ohranila le v potoku Kožbanjšček v Goriških brdih.

Dograditev ribogojnice

image
Dr. Kaja Pliberšek, vodja projekta Life for Lasca, med popisovanjem rib v potoku Joušček
Vzporedno so pridobili gradbeno dovoljenje za širitev kobariške ribogojnice in objavili razpis za izvajalca del. Čeprav je bil ta izbran konec novembra, se bo začetek del, ki je v zamudi že eno leto, zaradi pritožbe enega od neizbranih ponudnikov še nekoliko bolj zavlekel. Kot je dejala vodja projekta dr. Kaja Pliberšek iz zavoda za ribištvo, bo o revizijskem zahtevku odločala državna revizijska komisija še v tem mesecu. Evropski projekti imajo namreč pri obravnavi prednost. Sicer pa bo novo vališče s karanteno eno tehnološko najsodobnejših, saj bodo poskrbeli tudi za recirkulacijo porabljene vode. Dolgoročno pričakujejo, da bodo sposobni vsako leto vzgojiti vsaj 50.000 mladic primorske podusti.

Pliberškova pravi, da bodo z avtohtono primorsko podustjo naselili še potoke Močilnik pri Vipavi, Konjščak pri Batujah in Ozlenjšček pri Vogrskem. V Vipavo jih umetno ne bodo naseljevali, saj v njej ne bi bil mogoč kakovosten nadzor, v njej je tudi preveč plenilskih vrst rib (som, klen, postrv, sončni ostriži ...). Z donavsko podustjo, ki je od primorske precej večja, niti ne bi mogla tekmovati za isti življenjski prostor. Čeprav so v sodelovanju z RD Ajdovščina, Renče in Soča doslej z elektroodlovi in trnkarjenjem iz Vipave odstranili že precej neavtohtonih donavskih podusti (vanje so jih zanesli v 60. letih prejšnjega stoletja za popestritev ribolova), je iluzorno pričakovati, da bi se jih lahko povsem znebili. Čeprav tema ukrepoma od leta 2017 posvečajo več kot 40 lovnih dni na leto.

Podust le v potoke

image
Vlaganje mladic primorske podusti v potok Joušček
Glavni cilj je, da primorsko podust obdržijo v omenjenih pritokih Vipave in v potoku Kožbanjšček ter reki Reki, kjer so jih zasledili že pred naselitvijo novih iz Italije. Dolina Vipave je namreč edino območje za to vrsto v Sloveniji, ki spada v območje Nature 2000.

Ker primorska podust živi le v Sloveniji in Italiji (v nekaj vodotokih v porečju Pada), njene populacije pa so v močnem upadu tudi zaradi negativnih vplivov regulacij in ribojedih ptičev, je ena glavnih nalog projekta ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomembnosti ohranjanja primorske podusti z njenim habitatom vred. Tako aktivno sodelujejo z vsemi občinami in posameznimi krajevnimi skupnostmi. Do leta 2021 bodo redno nadzirali stanje na novo naseljenih podusti v vodotoke, kjer so nekoč že bile, a jih je zaradi nespametnega vnašanja invazivne tujerodne donavske podusti ta sorodna vrsta izpodrinila. Če bodo pri tem uspešni, jih bodo poskusili naseliti še v druge vodotoke porečja Soče na italijanski strani.




Deli s prijatelji