Rekordno vroč junij

Vstopili smo v julij in se poslovili od izjemno toplega junija in tudi prvega letošnjega vročinskega vala. Razmere so bile zelo podobne vročemu, sončnemu in suhemu juniju 2003. Povprečna junijska temperatura zraka je bila v Ljubljani za 4,3 °C, na Kredarici pa celo za 4,7 višja od dolgoletnega povprečja. Sedemindvajsetega junija popoldne so po Sloveniji padali temperaturni rekordi, saj smo v več krajih zabeležili najbolj vroče junijsko popoldne v zadnjih 70 letih: Idrija 37,4, Ravne na Koroškem 37,1, Ljubljana Bežigrad 36,8, Rateče 35,5, Kredarica 20,8 °C. Vročina je že dobro izsušila površinski sloj tal, saj povzroča visoko izhlapevanje, na Goriškem je v zadnjih dneh junija izhlapelo več kot 7 litrov vode na kvadratni meter. Na Obali, Goriškem in v Pomurju že beležimo vodni primanjkljaj. Junijska vodna bilanca je podobna kot v letih 2003 in 2006, s tem da je maj letos prinesel veliko dežja in smo v poletje prešli s polno zalogo vode v tleh, v omenjenih letih pa je bila zaloga že v maju nezadovoljiva. Ob visokih temperaturah zraka vlada velika toplotna obremenitev. V zahodni polovici države je po najbolj vročem popoldnevu v juniju sledila zelo topla in deloma vetrovna noč. Veter je nad nas prinesel precej suh zrak. V Ljubljani se nočna temperatura zraka ni spustila pod 23 °C, na Vipavskem in Goriškem pa je burja zgodaj zjutraj dvignila temperaturo blizu 30 °C. Na Primorskem je velika požarna ogroženost naravnega okolja.

Namakanje rastlin

Rastline pesti močan vročinski in sušni stres. To se odraža predvsem na travni ruši, ki je marsikje že v močnem sušnem stresu in obenem požgana zaradi močnega sončnega obsevanja. V vročini dnevno s travnate površine izhlapi okoli 7 litrov vode na kvadratni meter. Za ohranjanje vlage v tleh si pomagamo z rastlinskimi zastirkami, kot so seno in slama, sekanci, lubje, posušeni pleveli brez semena, ali folijo. Priporočljivo je izvajanje ustreznih agrotehničnih ukrepov, denimo okopavanje oziroma namakanje, izogibanje pridelave v najbolj sušnih razmerah. Pomanjkanje vode v tleh pomeni, da je voda v območju korenin na talne delce vezana tako močno, da jo rastline težko črpajo ali pa je črpanje omejeno. Sušni stres zmanjša tudi sprejem rastlinskih hranil, ki potujejo z vodo, s tem pa fotosintezo in količino ter kakovost pridelka. V vrtnarstvu se pogosto kaže kot pomanjkanje kalcija. Če se vodni primanjkljaj pojavi v obdobju, ko rastlina najbolj potrebuje vodo za razvoj, na primer ob cvetenju ali oblikovanju plodov, lahko celo popolnoma uniči pridelek.

Trava, imenovana pšenica

Pšenica je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu. Pridelovali so jo že Egipčani, izvira pa iz Mezopotamije. Botanično spada v družino trav, rod Triticum. Ločimo 27 vrst pšenice, gospodarsko pa sta pomembni samo dve, Triticum aestivum in Triticum durum. Največje pridelovalke so Argentina in ZDA, največje izvoznice pa Argentina, ZDA, Kanada, Francija in Avstralija. Prvi obeti letošnjega pridelka pšenice na območju Evrope so dokaj dobri, k čemur je po suhem aprilu prispeval hladen ter moker maj. Prve ocene Evropskega raziskovalnega centra kažejo, da bo skupni pridelek pšenice za okrog 3 odstotke nad 5-letnim povprečjem, pridelek ječmena pa bo za dober odstotek boljši.

V vročini prisilno dozoreva

Vročina pri nas pesti tudi pšenico, ta ponekod že prisilno dozoreva. Predvsem pri poznejših sortah bo pridelek zmanjšan. Sorte se razlikujejo glede dolžine rastne dobe in časa dozorevanja. Razlika v dolžini zorenja sort, ki se trenutno pridelujejo v Sloveniji, znaša od dva do tri tedne. Žanjemo v času tehnološke zrelosti, ko je zrnje trdo. Posevek mora biti ob žetvi suh, vsebuje lahko največ 15 odstotkov vlage, vendar je treba zrnje za skladiščenje osušiti na 14 odstotkov vlage. Pri spravilu je pomembna tudi kakovost kombajna in ne nazadnje kakovostno opravljena žetev. Nekatere sorte se rade osipajo na polju. Pšenico pri nas gojimo na okrog 25.000 hektarjih. Ocene za Slovenijo kažejo 1,3 odstotka manjši pridelek pšenice in okrog 7 odstotkov večji pridelek ječmena od 5-letnega povprečja. V tretji dekadi junija se je začela žetev ječmena.
Veliko žitnih polj je poležanih zaradi močnega vetra, nalivov, ponekod toče, ponekod so zrnje objedale miši. Pri zavlačevanju žetve nam padavine lahko precej pokvarijo kakovost, saj lahko seme kali že v klasu, če ga namoči dež. Andreja Sušnik