Rečni potniški promet po Ljubljanici: pojavil se je zemljevid postajališč, a (še) ni pravi (FOTO)
Na družbenih omrežjih je kmalu po novici, da bo Ljubljana čez pet let dobila še rečni potniški promet, zaokrožil domnevni zemljevidi 16 postajališč, z začetno in končno postajo Livada oziroma Barje. Kmalu je postalo jasno, da zemljevid ni pravi. Z Mestne občine Ljubljana (MOL) so nam dejali, da zasnova projekta ni še povsem dokončana, zato nam seznama postajališč še ne morejo posredovati.
Projekt krožne plovne poti po Ljubljanici in Grubarjevem kanalu razvija Energetika Ljubljana. O ureditvi krožne plovne poti se sicer govori in piše desetletja, že vsaj od leta 1991, narejenih pa je bilo tudi že množico študij. Zdaj kaže na premik, saj je občina omenja, da bi do leta 2030 ta ambiciozen projekt z električnimi plovili tudi zaživel.
Krožna pot okoli območja mestnega jedra bo dolga približno 12 kilometrov.
»Park and Sail« in 13 pristanišč ob krožni plovni poti
Iz Energetike Ljubljana so nam pojasnili, da bodo predvidena rečna plovila dolga približno 10 metrov in široka 3,5 metra. Vsaka ladjica bo lahko sprejela do 30 potnikov, kar je glede na dimenzije razumno – in tudi edina možnost, če naj se plovila učinkovito premikajo med nivoji reke na splavnicah.
Po trenutni zasnovi je načrtovanih 13 postaj oziroma pristanov, ki bodo del krožne poti od Sotočja do Livade.
Ena ključna točka bo parkirišče na Livadi, kjer bo sistem (P+R) Park&Sail, s tem pa bo možno pustiti avtomobil in se s čolnom odpraviti v center, s čimer bi razbremeniti mestno jedro prometa.
Hitrost plovbe bo do 8km/h, kar pomeni. Za krožno pot od Sotočja do Livade pa bo potovalni čas približno ena ura, seveda ob upoštevanju postankov na predvidenih pristanih.
Plovba bo mogoča ob optimalnih vremenskih pogojih
Del Ljubljančanov opozarja na tehnične in prostorske omejitve. »Ker ladjice lahko pristajajo samo proti toku, bodo morale na vsaki postaji v eno smer dvakrat obračati – kar bo še dodatno podaljšalo potovalni čas. Ko so zapornice odprte, je plovba prepovedana. Poleg tega obstajajo prostorske omejitve zaradi Plečnikovih zapornic, ki se jih ne sme spreminjati – zato naj bi eno splavnico umestili kar pod Ambroževim trgom, drugo pa v Gruberjevem kanalu,« pravi eden od komentatorjev na družbenih omrežjih.
Plovba bo sicer res mogoča le ob optimalnih vremenskih pogojih, oziroma, kot so nam pojasnili na Energetiki Ljubljana, bo plovba omejena na normalne pretoke.
To pomeni, bodo plovila prizemljena ob vsakem večjem nalivu ali odprtju zapornic. »Pri ekstremnih pretokih, ki presegajo 90 m3/s, in se pojavljajo iz prispevnih površin povodja Ljubljanice ob ekstremnih padavinah, plovba ne bo mogoča,« pojasnjujejo.
Širša preobrazba ob Ljubljanici
Ob rečni infrastrukturi projekt vključuje tudi širšo preobrazbo: izgradnjo sprehajalnih poti okoli t. i. ljubljanskega otoka, obnovo zapornic, gradnjao treh malih hidroelektrarn, ki bi bile umeščene v bližino obstoječih Plečnikovih zapornic, v Grubarjev kanal in okolico Termoelektrarne toplarne v Mostah, energetsko izrabo vode in dodatne infrastrukturne posege.
Za premagovanje višinskih razlik vodotoka je pri Plečnikovih zapornicah ter v Gruberjevem kanalu predvidena postavitev splavnic, ki bodo omogočale varen in učinkovit prehod plovil med posameznimi nivoji ...
Projekt vzpostavitve krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu v Ljubljani ob hkratni energetski izrabi Ljubljanice je sicer še v fazi izdelave strokovnih podlag za pripravo občinskih prostorskih aktov (OPPN), analizo projekta pa predstavlja 34 strokovnih podlag, ki so v različnih fazah priprave. Kljub vsemu, pa z Energetike Ljubljana poudarjajo, da je »začetek javnega rečnega prometa leta 2030 dosegljiv rok«.
