Razsvetljena črna umetnost v Bistri

Tiskarsko zbirko Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) v Bistri pri Vrhniki je zasnovala in vsebinsko oblikovala kustosinja Martina Orehovec. Zgoščena zbirka je živi muzej, kjer demonstrator Boris Gerbec, ročni stavec (poklic je že pred desetletji izumrl), občasno oziroma po dogovoru obiskovalcem oživi postopek ročnega stavljenja s premakljivimi črkami, ki jih je sredi 15. stoletja izumil Johannes Gutenberg. Ogled so popestrili z multimedijsko predstavitvijo, kjer sogovorniki, nekdanji grafiki, predstavijo delo v nekdanjih tiskarnah, ki so se z razvojem računalniške tehnologije že preselile v zgodovino.

Za najstarejšo obliko knjige veljajo okoli šest tisoč let stari sumerski, babilonski in asirski zapisi na glinenih tablicah, prva ohranjena tiskana knjiga pa budistična sutra v obliki pet metrov dolgega zvitka. Našli so jo na severovzhodu Kitajske. Dolgo pred tem pa so, kot je znano, Egipčani že pisali na papirus, ki so ga izdelovali iz močvirskega trsa. Šele mnogo pozneje so iznašli postopek za izdelavo pergamenta iz živalskih kož, nato so na Kitajskem začeli izdelovati papir iz rastlinskih vlaken, vendar so skrivnost postopka skrivali več stoletij.

Z izumom tiskarstva, umetnosti, katere razvoj je težko na kratko opisati, se je začelo povsem novo obdobje. Dejstvo je, da je Gutenbergov izum kovinskih premičnih črk za večkratno uporabo sredi 15. stoletja pomenil revolucijo in velikanski skok pri ohranjanju svetovnega dogajanja, širjenju znanja ter odločilen napredek v medsebojnem komuniciranju človeštva.
Johannes Gutenberg (1398–1468), zlatar in izumitelj, je poleg črk, tiskarskega črnila in še marsičesa izumil tudi novo tiskarsko stiskalnico (prešo), zasnovano na principu preše za grozdje. Pred njegovim izumom so knjige razmnoževali s prepisovanjem, leta 1455 pa je izšla prva knjiga, postavljena s premičnimi črkami, ki so v prvem obdobju po obliki posnemale rokopisne črke.
Doba reformacije je Slovencem prinesla prvo knjigo v domačem jeziku. Za to je poskrbel protestantski duhovnik Primož Trubar (1508–1586), ki se je odločil, da bo rojake učil bogoslužja v domačem jeziku. Leta 1550 je v Nemčiji izdal Katekizem, prvo slovensko tiskano knjigo. Prvo tiskarno na Slovenskem je 1575. ustanovil Janž Mandeljc, tiskar in knjigotržec, in jeseni tistega leta je izšla prva v Ljubljani tiskana knjiga.

Kako deluje

Tiskarsko muzejsko zbirko sta predstavila kustosinja Martina Orehovec in demonstrator Gerbec. Ob regalu (delovni pult), v katerem so predalniki s črkami različnih velikosti in ves material, ki so ga nekoč pri delu uporabljali ročni stavci, Boris oživi in navdušeno prikaže skrivnosti ročnega zlaganja črk. Brez ogleda v živo si je težko ali skoraj nemogoče predstavljati, kako je potekalo delo, kako so sestavljali črke v vrste, obrnjene na glavo oziroma v negativu. Pri delu so stavci uporabljali pripomočke, kot so vrstomir ali vrstičnik, na katerem je stavec nastavil ustrezno širino vrste, tipometer, pinceto, šilo, vrvico za vezanje stavka, čoln za odlaganje postavljenega besedila, pripravljenega za tako imenovani krtačni (poskusni) odtis.

Ob živi predstavitvi dela v tiskarni demonstrator, ki odlično pozna vse faze postopka, z veseljem odgovarja na vprašanja radovednih obiskovalcev, med katerimi mnogi priznajo, da si pred obiskom muzeja niti v sanjah niso znali predstavljati tiskarstva, ki ga imenujemo tudi črna umetnost. Ob razstavljenih predmetih obiskovalci prisluhnejo osnovni razlagi demonstratorja, kar zbudi vedno večje zanimanje, zato je ključno dejstvo, da na mnoga vprašanja lahko odgovori s prikazom posameznih postopkov, in na to so v TMS zelo ponosni.