LJUBLJANA – Zaposleni v orkestru Slovenske filharmonije (SF) so že pred časom začeli napovedovati zelo verjetno opozorilno stavko – včeraj je, bolj kot za stavko, bi lahko rekli, šlo za opozorilno novinarsko konferenco članov stavkovnega odbora, ki so želeli slovenske javnosti podrobneje seznaniti s svojimi argumenti, s svojimi očitki na račun direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča in šefa dirigenta orkestra Uroša Lajovica ter tudi z razlogi, s katerimi utemeljujejo svojo zahtevo, da bi bilo najbrž še najbolje, če bi kar oba odstopila in se poslovila od javne ustanove, v kateri ta hip še vedrita in oblačita.
Ne gre za sedežni red
Čeprav so nekateri poskušali prave razloge za opozorilno enodnevno stavko zamegljevati s poudarjanjem, češ da so se glasbeniki orkestra Slovenske filharmonije spuntali le zaradi drugačnega sedežnega reda, ki jim ga je predlagal Lajovic, je jasno, da so razmere v filharmoniji že dlje najmanj skrajno nenavadne in vse bolj napete ter da takšne tej svojčas izjemno ugledni javni ustanovi ne zagotavljajo več mirne, kaj šele uspešne prihodnosti.
Svet Slovenske filharmonije ima pet članov. Štiri od petih imenuje, kot v takšnih primerih po navadi pravimo, politika oziroma jih izberejo zunaj javnega zavoda. Zdajšnja peta njegova članica je predstavnica zaposlenih, violistka Marina Kopše. Ko je Kopšetova izvedela, da nekateri ustanavljajo Fundacijo Slovenska filharmonija, s katero bi radi filharmoniji predvsem (?) zagotovili dodatne prilive in pogoje za uspešnejše delo – zaposleni so bili ob robu korespondenčne seje sveta zavoda obveščeni, da bodo v tej fundaciji predvidoma vključeni direktor Damjan Damjanovič, predsednika sveta zavoda dr. Otmar Zorn ter članica sveta, flavtistka in redna profesorica ljubljanske Akademije za glasbo Karolina Šantl Zupan –, je Kopšetava kot predstavnica zaposlenih upala, da bo dobila zadovoljive, konkretnejše odgovore vsaj na nekatera vprašanja. Zadovoljivih odgovorov pa ji, pravi, niso hoteli dati. Četudi ustanavljanje takšne fundacije, ki zelo spominja na by-passe v gospodarstvu, iz več razlogov ne more biti že kar nekaj samoumevnega. |
No, ker so nekateri javnosti prepričevali, da gre za spor zaradi »oslove sence« (zaradi sedežnega reda), je stavkovni odbor nazadnje prosil za pomoč Sviz, največji sindikat zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi, ta pa je medije obvestil, kaj so razlogi za včerajšnji protest orkestra Slovenske filharmonije.
Prvič, Uroša Lajovica je na položaj domnevnega šefa dirigenta nastavil direktor Damjanovič »brez posvetovanja z orkestrom ali soglasja orkestra, kar je v nasprotju s povsod po svetu uveljavljeno in dokazano uspešno prakso, ki dirigentu podeli legitimnost izbire in je pogoj za njegovo (poznejše) uspešno delovanje«. Ker so člani orkestra direktorja že pred nastavitvijo Lajovica opozarjali na razloge za dvom o uspešnosti prihodnjega sodelovanja z njim, jim je Damjanovič najprej menda še obljubljal, da bo morebitne težave reševal, če se bodo pojavile.
Drugič, nesporazumi in konflikti med Lajovicem in orkestrom, ki naj bi bili pri njem kot dirigentu kar pogost pojav, so kulminirali šele v drugi polovici letošnjega oktobra, ko naj bi Lajovic izrekel več žaljivk na račun glasbenikov in med neko vajo celo osebno obračunaval z nekim članom orkestra. Vajo so morali menda zaradi tega celo prekiniti.
Kaj drugega pa še moti oziroma nadvse skrbi večino v orkestru? Da se v filharmoniji po eni strani večkrat govori o zoprnih finančnih zagatah, po drugi pa v nekaterih primerih z denarjem ravnajo kot svinja z mehom. V stavkovnem odboru ne skrivajo, da bi bili veseli, če bi takšne stvari vzelo pod drobnogled računsko sodišče.
Kar 83 odstotkov članic in članov orkestra je po omenjenem neljubem incidentu s tajnim glasovanjem sklenilo, da z Lajovicem ni več pripravljeno sodelovati. V orkestru je 96 članic in članov; glasovalo jih je 90, 75 pa jih je podprlo to odločitev. O incidentu in njegovih posledicah je 27. oktobra razpravljal še strokovni svet javnega zavoda, ki je vodstvu Slovenske filharmonije prav zaradi vsega tega sklenil predlagati prekinitev sodelovanja z Lajovicem. Strokovni svet je o tem obvestil svet zavoda, toda ta se na njegov predlog ni odzval.
potrebno za fundacijo Slovenska filharmonija.
Kaj pa sedežni red? Predlog drugačnega sedežnega reda, ki ga direktor SF in šef dirigent poskušata prikazati kot tako rekoč edini razlog za opozorilno stavko, je pravzaprav Lajovic predlagal že v začetku lanske sezone, ja, že septembra 2015 je tudi dosegel uveljavitev svoje zamisli.
Danes spet dirigira Lajovic
Mimogrede, predstavnike zaposlenih v filharmoniji, ki so že nekaj časa zelo zaskrbljeni – direktor zavoda je po njihovem prepričanju pripravil tudi povsem nesprejemljivo Strategijo za leto 2017 –, je pred letošnjim poletjem na pogovor sprejel minister za kulturo Tone Peršak, ki jim je priznal, da pozorno spremlja vse, kar se dogaja v filharmoniji. Predstavniki ministrstva za kulturo naj bi tedaj (za zaprtimi vrati) predstavnikom zaposlenih v SF priznali, da se zavedajo resnosti razmer, da pa ne morejo začeti postopka razrešitev direktorja Damjanoviča, ki je že tretji mandat na čelu ustanove, saj bi jih potem marsikdo najbrž obtožil, da so si privoščili še en politični kadrovski poseg. Mimogrede, opozorilna enodnevna stavka je bila samo včeraj. Danes se delo članov orkestra spet nadaljuje: v Mariboru jim bo, kaj pa drugega, dirigiral prav Uroš Lajovic. Kaj se bo dogajalo do konca leta ter ali bo večina okestra zaostrila svoj boj proti dvojčku Damjanovič-Lajovic in kako, ta hip še ni znano.
