Psihologinja zaradi trpinčenja toži CSD Postojna

KOPER – Dejavnost centrov za socialno delo naj bi bila prvenstveno usmerjena v pomoč ljudem v stiski. A kot je bilo razbrati na naroku, ki se je odvil na delovnem in socialnem sodišču v Kopru, kjer Nadja Jejčič, strokovna delavka oziroma univ. dipl. psihologinja, zaradi domnevnega mobinga toži svojega delodajalca CSD Primorsko− Notranjska, Enota Postojna (nekdanji CSD Postojna), se postavlja vprašanje, kako naj CSD, ki sam domnevno vzdržuje razdiralne odnose z domnevnim izvajanjem psihičnih pritiskov na zaposlene in kršenjem strokovnih, etičnih in moralnih norm s privilegiranjem osebnih interesov določenih posameznikov, izvaja svoje osnovno poslanstvo.

Kot je bilo razbrati na naroku, na katerem so zaslišali priče, ki so izpovedovale o »zelo strokovnem delu« tožnice, ki kot psihologinja že 31 let dela v tem centru, naj bi vodstvo CSD Postojna oziroma njegova nekdanja direktorica Patricija Može, ki je po lanski reorganizaciji centrov postala v. d. direktorica Centra za socialno delo Severna Primorska, zadeve pa se tudi pod novim vodstvom niso spremenile, nad tožnico izvajalo mobing.
 

Dvakrat na bolniško

Kot priče so nastopile učiteljice oziroma svetovalne delavke različnih osnovnih šol, ki so imele priložnost sodelovati z Jejčičevo. Kot je povedala svetovalna delavka iz Pivke, lahko o njenem strokovnem delu poda same pohvale, »sodelovanje je bilo vedno korektno in dosledno«.

Na vprašanje pooblaščenca CSD Dragana Sikirice, kakšen je bil stik šole z drugimi strokovnimi delavkami CSD Postojna, je priča izstrelila: »Z Nadjo je bil najboljši. Ko je pred leti učenec petega razreda grozil s samomorom in sem klicala na CSD, so me odpravili, da je delavka, ki se ukvarja s primerom, na dopustu in da bodo primer obravnavali čez 14 dni. In to za petošolca, ki je grozil s samomorom,« je ogorčeno navajala priča.

Povedala je še, da ji je Jejčičeva občasno potožila o »slabem vzdušju, o tem, da se na delu slabo počuti, da ji nočejo priznati specializacije. Vem, da ji ni bilo prijetno in da je šla zato na bolniško,« je pojasnila priča. Jejčičeva je šla prvič na daljšo bolniško februarja 2016 in ponovno spet februarja 2017, ker naj bi zaradi dolgotrajnih obremenjujočih konfliktnih odnosov in pritiskov fizično zbolela in ni več mogla delati.

Tudi ravnateljica ene od šol na Notranjskem je povedala, da je bilo njuno sodelovanje dobro. »Bila je edina, s katero sem se srečala večkrat, in nam je vedno ponudila vso podporo in pomoč.« O sodelovanju z drugimi delavkami CSD Postojna je povedala, »da so se stvari premikale, ko jih je reševala Jejčičeva«. Tudi njej je ta potožila, da se na delovnem mestu ne počuti dobro.
 

Degradacija

»Nad njo so izvajali mobing, tako da ji niso priznali specializacije, ji omogočili izobraževanj – supervizije, jo degradirali, ji neutemeljeno očitali nestrokovnost pri delu in neresnične zadeve, kot so zamujanje, neprijaznost do strank. Na drugi strani pa drugim sodelavcem, ki so nestrokovno vodili postopke, niso izkazali osnov poznavanja zakona o upravnem postopku, zamujali so, izrekli niso nobenih sankcij, tako je bila tožnica postavljena v očitno neenak položaj, saj je za domnevne kršitve neutemeljeno prejela kar dve pisni opozorili pred odpovedjo,« nam je pojasnil njen pooblaščenec Peter Prus Pipuš. S tožbo zaradi trpinčenja na delovnem mestu oziroma pretrpljenih duševnih bolečin Jejčičeva uveljavlja odškodnino v višini 4900 evrov.


Za odziv smo prosili tudi pooblaščenca Sikirico, in sicer najprej po telefonu, tedaj se je oglasila tajnica in nam obljubila, da nas bo poklical nazaj. Ker nas niti več dni pozneje ni poklical, smo ga za odziv prosili še po spletni pošti, vendar nam nanj ni odgovoril.

Kot priča je nastopila tudi zdravnica medicine dela, kamor je bila Jejčičeva, skupaj z drugim – prvo opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja je prejela že februarja 2017, ko je zaradi nepravilnosti podala prijavo na socialno inšpekcijo – opozorilom pred odpovedjo delovnega razmerja novembra 2017 napotena na kontrolni pregled. »Po pregledu nje in izvidov specialistov in mojih izvidov iz leta 2015 sem ugotovila, da mora še na psihološko testiranje. Psihološki testi so pokazali, da je sposobna za opravljanje zelo težkih nalog. Moja ocena je bila, da je sposobna opravljati naloge z očali. Pod ukrepe, nekakšna priporočila delodajalcu, pa sem navedla, da priporočam manj izpostavljeno delo, psihofizično manj naporno, ker sem jo hotela malo razbremeniti. Kmalu me je poklicala in dejala, da ji ukrep škodi. Prinesla je dopis direktorice, da ji ta hoče dati odpoved, delovala je prizadeto in v stresu. Ker je obravnavala same zahtevne primere, se mi je zdelo pomembno, da jo malo izvzamem. Zato sem še enkrat temeljito pregledala vso dokumentacijo, kajti gospo spremljajo tudi nekatere druge bolezni, in izdala novo spričevalo brez ukrepa,« je navajala priča in pojasnila, da ji je pacientka zaupala, da se ji v službi dogaja mobing, da je o tem podala prijavo na inšpektorat za delo in tudi na PU Koper.


Na vprašanje Sikirice je pojasnila, da iz enega pregleda ne more podati ocene o domnevnem mobingu, kaj se ji je na delovnem mestu dogajalo vrsto let, ve pa, da ima diagnozo fibroamialgijo, kronični funkcionalni bolečinski sindrom, zaradi katerega ves čas čuti bolečine po vsem telesu. Sodišče bo postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki bo odločal o povezavi med mobingom na delovnem mestu in tožničinimi duševnimi bolečinami.