HUDE TEŽAVE PRI SLOVENCIH

Psihiatrija ne poka po šivih, skrb pa vzbujajo samomori in alkohol

Duševne stiske, nagnjenost k samomorilnosti in porast alkoholizma so posledica epidemije in ukrepov zoper njeno širjenje.
Fotografija: Bo življenje po epidemiji tako kot prej? FOTO: Matej Družnik 
Odpri galerijo
Bo življenje po epidemiji tako kot prej? FOTO: Matej Družnik 

Čas epidemije koronavirusa je v življenja prebivalcev Slovenije prinesel veliko negotovosti in stisk. Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem Psihiatrične bolnišnice Idrija dr. Marko Pišljarjem. Kot nam je povedal, je v teh časih predvsem zaradi epidemije ranljivih več skupin prebivalstva kot sicer, zelo pa se je dvignila tudi raven samomorilskih nagnjenj. 
 
Ali opažate od marca lani (od začetka epidemije) povečanje pacientov na psihiatrični kliniki v Idriji?
V obeh valovih epidemije smo delo v bolnišnici morali prilagoditi možnosti nevarnega hitrega prenašanja okužb s koronavirusom. Organizirali smo izolacijski oddelek, prek katerega vstopajo v zdravljenje vsi novosprejeti pacienti, da bi lahko zgodaj prepoznali okužene in se izognili hitremu širjenju virusa po bolnišnici. Nad 30 odstotkov pacientov v psihiatrični bolnišnici je starejša populacija, ki je zaradi sočasnih bolezni občutljivejša.
 

So res vse postelje zasedene zaradi epidemije?
V času epidemije se bolj kot s pomanjkanjem postelj ubadamo s pomanjkanjem osebja in z nujnostjo začasnega zapiranja  nenujnih programov zdravljenja. Zaradi epidemije smo morali pozornost osebja bolnišnice usmeriti tudi v zagotavljanje varnega okolja pred virusno okužbo ter na zdravljenje bolnikov s hudim potekom duševne motnje in spremljajočo koronavirusno okužbo. Zaradi zdravljenja pacientov s covidom smo začasno prekinili terapevtski program na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola ter psihoterapevtskem oddelku, osebje pa vključili v delo oddelka za covid.
 
Kaj opažate v času epidemije – imajo ljudje več težav, s katerimi so napoteni k vam? Če, kakšne so?
Ranljivih je več skupin prebivalstva. V starejši populaciji so potrebne posebne pozornosti osebe z demenco in depresijo. Pogosto so osamljene in nimajo možnosti ustrezne podpore okolja. V bolnišnico se obrača po pomoč več oseb, odvisnih od alkohola, in s pridruženimi duševnimi motnjami. Opažamo porast pojavljanja depresij ter anksioznih in prilagoditvenih motenj, ki se sicer večinoma obravnavajo v psihiatričnih ambulantah in ambulantah kliničnih psihologov, pogosteje pa je potrebno tudi bolnišnično zdravljenje.
 
Zaradi česa se v vaši ustanovi zdravi največ ljudi v zadnjih mesecih?

V bolnišnico so sprejeti na zdravljenje vsi pacienti, ki potrebujejo nujno psihiatrično zdravljenje: pogostejša so poslabšanja depreslj, bipolarnih motenj in poglabljanja psihotičnih simptomov shizofrenije. Večji je delež sprejemov ter potreb bolnikov zaradi psihičnih in vedenjskih motenj ob demenci. Skrb vzbuja večja samomorilna ogroženost. 
Psihiatrična bolnišnica Idrija: Težava niso postelje, ampak pomanjkanje osebja. FOTO: Marko Feist
Psihiatrična bolnišnica Idrija: Težava niso postelje, ampak pomanjkanje osebja. FOTO: Marko Feist

Ali opažate, da se ljudje večkrat obrnejo k vam po pomoč?
Ob epidemiji opažamo porast stresnih in kriznih situacij zaradi okužbe z novim koronavirusom ali ob izgubah svojcev in bližnjih.  Na situacije, ki so za nas nove, hkrati pa so tudi zelo nepredvidljive, se odzovemo nekateri z zaskrbljenostjo, strahom, negotovostjo, zmedenostjo, drugi z žalostjo in jezo. 0 stiskah se lahko pogovorimo z bližnjimi, včasih pa potrebujemo strokovno pomoč. V Psihiatrični bolnišnici ldrija smo se odločili, da vzpostavimo prvo psihološko pomoč za ljudi v stiski. Lahko pokličete našo psihološko službo na tel. številko 041 463 801.

Ali opažate več težav z alkoholom/drogami itd.?
V zadnjih mesecih opažamo vse izrazitejši porast težav ter recidivov pri odvisnih od alkohola in drugih psihoaktivnih substanc.
Marko Pišljar, fotografija je arhivska (2010). FOTO: Roman Šipić, Delo
Marko Pišljar, fotografija je arhivska (2010). FOTO: Roman Šipić, Delo
Veča se število sprejemov oseb, ki išče pomoč, pa tudi sprejemov v bolnišnico zaradi samomorilne ogroženosti, ki je prav pri odvisnih od alkohola velika. Omenjena stanja so urgentna in jih vse sprejmemo, načrtujemo pa čimprejšnji začetek delovanja programov zdravljenja odvisnost in od alkohola. Na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola deluje informativno-svetovalni telefon (OS 37 34 381).

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije