Prte vezejo tudi za na steno (FOTO)
V Trbovljah so svoje umetnine na ogled postavile ustvarjalke sekcije ročnih del Zlatica pri Društvu upokojencev Trbovlje. Tokratna razstava v prostorih društva je imela tudi poseben pomen, okroglo obletnico. Sekcija letos praznuje 40 let delovanja. Razstavo sicer pripravijo vsako leto v tednu upokojencev, sodelujejo pa tudi na razstavah in delavnicah po Sloveniji.
Sprva so v Trbovljah razstavljale v galeriji Delavskega doma, zadnja leta pa so se preselile v prostore društva. V društvu imajo manjšo sobo, kjer se vsak teden srečujejo in ustvarjajo ročna dela. Pod njihovimi prsti nastajajo prti, zavese, oblačila, deli garderobe in dodatki, gobelini, makrameji in drugo.
Kljub večstoletni rudarski zgodovini Zasavja ročne ustvarjalke nimajo izrazitega značilnega knapovskega vzorca.
Razstave niso tekmovalne, tudi kadar gostujejo v drugih delih Slovenije. Sodelujejo na Medgeneracijskem sožitju Ljubljana na Gospodarskem razstavišču, v Zvezi pokrajinskih društev Zasavje, z društvi v Litiji in Hrastniku, vsako leto decembra na delavnicah v Izoli in podobno.
Najtežje klekljanje
V svoje izdelke poleg standardnih vzorcev in načinov dela vključujejo tudi novosti. Idej in domišljije je veliko, za vse pa velja, da gre za delo, ki zahteva veliko ur, spretnosti in truda, in da je tovrstnim izdelkom nemogoče postaviti resnično vrednost in ceno.
Za najtežje in najbolj zamudno velja klekljanje. Ta ročna umetnost je težka tudi zaradi strojev, postavljeni morajo biti v dovolj velik prostor, tudi dragi so, prav tako oprema za klekljanje. Ker v prostorih društva in sekcije ni možnosti za postavitev ustreznih strojev, se klekljarice dobivajo v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje. Sicer se članice Zlatic dobivajo v društvu enkrat na teden in skupaj ustvarjajo, si izmenjujejo vzorce in podobno, preostanek dela pa postorijo doma.
Zelo zahteven je tudi tako imenovani beli vez ali rišelje. »Zahteva namreč zelo veliko zbranosti, natančnosti in potrpljenja. Z nitko je treba obšiti robove in vezice, nato pa vse natančno in pazljivo izrezati s škarjami. Da pride lep, debel rob, je treba nešteto nitk. Že en sam napačen gib ali sekunda nepazljivosti je dovolj, da se delo oziroma vzorec ponesreči in je treba popravljati ali celo začeti znova,« pravi dolgoletna članica Marjana Košir.
Izposodile, nato podarile
Na razstavi so postavile tudi zelo zanimiv kotiček, v katerem niso zgolj njihovi ročni izdelki. Predmete zanj so si izposodile od Zasavskega muzeja v Trbovljah. Zamislile so si namreč kuhinjski kotiček z mizo, posodami in priborom iz starih rudarskih časov. Za poudarek so mu namenile dva tako imenovana stenska prta. Takšne so knapovske žene izdelovale in nameščale zaradi draginje in praktičnosti. Da zaradi kuhanja ni bilo madežev na steni, saj je bilo beljenje zelo drago, so na steno nad štedilnike obesile takšne prte. Ti so prestregli škropljenje masti in podobno, gospodinje so prte prale, čez čas pa naredile nove. Seveda ti niso bili klekljani ali iz belega veza, ampak iz veliko bolj vsakdanjih in predvsem neprimerno cenejših materialov. Po razstavi so Zlatice oba prta s stene in z mize podarile muzeju.
Sicer je gotovo zanimivo, da kljub večstoletni rudarski zgodovini Zasavja ročne ustvarjalke nimajo izrazitega ali značilnega knapovskega vzorca. Najbolj značilne knapovske podobe so rudarske svetilke in Kum. Vsi izdelki so last ustvarjalk, veliko jih podarijo za darila posameznikom ali društvom. Marsikoga zaradi čudovitih vzorcev preseneti, da so prav vsi izdelki pralni, večina celo na 90 stopinj.
Tradicionalna dobrodelnost
Zlatice so pogosto dobrodelne. Pred kratkim so izdelale 25 parov copatkov za novorojenčke, decembra lani 40 parov rokavic za dementne v Domu upokojencev Trbovlje in podobno. Stalno sodelujejo v dobrodelni akciji Hude volne in kvačkajo kapice za novorojenčke. Trboveljska porodnišnica je prejela že več kot 200 njihovih kapic, prijavile so se tudi porodnišnice Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto.
Že en sam napačen gib ali sekunda nepazljivosti je dovolj, da se delo oziroma vzorec ponesreči.
Žal pa se že več let v sekciji ubadajo s težavo članstva. Sprva jih je bilo 24, trenutno jih je 13 in še te žal niso vse aktivne. Zato ob vsaki priložnosti poskušajo v svoje vrste pridobiti nove, posebno mlajše. »Tudi moški so dobrodošli, ne branimo se jih. Prav nasprotno! Nekateri znajo ustvariti gobelin ali makrame in prav razveselile bi se kakšnega med nami. No, verjetno pa mu ne bi bilo najlažje, če bi bil edini svojega spola,« se malce pošali Koširjeva.
