VREME

Pripravite se, prihaja sibirski mraz

Nizke temperature so neugodne za določene škodljive organizme, ki v mrzli zimi propadejo in spomladi manj ogrožajo rastline in živali.
Fotografija: Hladni dnevi ohranjajo tanko snežno odejo tudi v nižinah. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Hladni dnevi ohranjajo tanko snežno odejo tudi v nižinah. FOTO: Jure Eržen

Po letni statistiki temperature in padavin Arsa je bilo prejšnje leto blizu toplim in povprečno namočenim letom 2000, 1994, 2012 in 2018, vendar je bil razvoj vremena precej drugačen. Dolgoletni niz meritev v Sloveniji, ki jih izvaja Arso, kaže na ogrevanje ozračja pri tleh v zadnjih desetletjih. Na ravni Slovenije znaša linearni temperaturni trend od leta 1961 okrog 0,43 °C/desetletje. Lansko leto je že deseto zapored s pozitivnim temperaturnim odklonom (glede na obdobje 1981–2010). V tem tisočletju smo imeli le tri leta z negativnim temperaturnim odklonom, kar 17 jih je bilo s pozitivnim. Pet najtoplejših let od leta 1961 je bilo od 2014. Osem najtoplejših let je bilo v tem tisočletju, od 20 najtoplejših samo tri niso bila v tem tisočletju. Nasprotno kot pri temperaturi linearni trend padavin na državni ravni ni statistično značilen, a razporeditev relativno mokrih in suhih let s časom ni enakomerna.

Mrzli buran

Pomembno je, da se za zunanje aktivnosti primerno oblečemo, pokrijemo s pokrivali in zaščitimo kožo s kremo. FOTO: Tamara Dragovic/Getty Images
Pomembno je, da se za zunanje aktivnosti primerno oblečemo, pokrijemo s pokrivali in zaščitimo kožo s kremo. FOTO: Tamara Dragovic/Getty Images
»Topla« statistika leta 2020 je precej spremenila klimatološke značilnosti posameznih mesecev in tudi letnih časov. Letošnji januar se je začel toplo, povprečne dnevne temperature zraka so več kot mesec dni v dolinah redko padle pod ničlo, nadpovprečne pa so bile večji del tega obdobja tudi v višjeležečih predelih. V Ljubljani so minimalne temperature zraka od 22. decembra do drugega januarskega tedna padle pod ničlo le sedemkrat. V zadnjih dneh pa se je ohladilo. Jutranje temperature so v alpskih dolinah in krajih s snežno odejo padle tudi do –15 °C. Vzrok je v mrzli zračni masi, ki je nad naše kraje prišla s severa Evrope.

V drugi polovici tedna se bo nad severno Evropo krepil anticiklon, na njegovem južnem robu bo s severnimi in severovzhodnimi vetrovi k nam še naprej dotekal zelo hladen zrak, tokrat iznad severovzhodne Evrope in Rusije. Dotok mrzlega zraka iz celinske Rusije se pogosto povezuje z buranom, včasih celo v zahodni Evropi, npr. Italiji. Buran je zelo mrzel veter, ki v zimskih mesecih občasno piha v Sibiriji in se včasih, ko sinoptična vremenska slika na širšem območju to omogoča, lahko pojavi tudi pri nas (v Sibiriji sicer piha tudi poleti, takrat gre za vroč in suh veter). Včasih se je pojavil nekoliko pogosteje – tedaj so bile zime pri nas zelo ostre, v zadnjih desetletjih pa le od časa do časa, bolj redko. Evropa se sooča tudi z obilnim sneženjem, v Španiji je neurje Filomena prineslo največ snega v zadnjih 50 letih, na Hrvaškem in na Zahodnem Balkanu se soočajo z močnim vetrom in sneženjem, prav tako v višjeležečih predelih Italije.

Živali v mrazu

Hladni dnevi v drugem januarskem tednu ohranjajo tanko snežno odejo tudi v nižinah. Tudi za naravo so nizke temperature pozimi dobrodošle, da se lahko res odpočije in pripravi na novo sezono. Nizke temperature so neugodne za določene škodljive organizme, ki v mrzli zimi propadejo in spomladi manj ogrožajo rastline in živali.

Rastline se že jeseni pripravijo na zimsko mirovanje, listavci odvržejo liste, zelnate trajnice tvorijo zaloge v podzemnih delih. Številne živali so v stanju zimskega spanja oziroma mirovanja, na primer medved, jazbec, jež in polh, žabe, miši in močeradi. Vsi ti imajo zalogo v podkožju. Ribe se prilagodijo z znižanjem telesne temperature, upočasnjeno presnovo ter umikom v globlje, toplejše plasti vode. Ptice selivke odletijo na toplo, stalnice pa vztrajajo pri nas in si iščejo dostopno hrano. Divjad je prilagojena na zimo z zamenjavo letne dlake z zimsko, tolšča, ki jo pridobijo v jesenskih mesecih, pa jim pomaga prebroditi zimske dneve. Pozimi se umaknejo v prezimovališča, kjer ob skromni prehrani potrebujejo predvsem mir. Za srnjad poskrbijo lovci s krmišči. Krma, ki jo polagajo divjadi, mora biti voluminozna. Za srnjad predstavljajo nevarnost psi, ki niso pod nadzorom skrbnikov in jo preganjajo. Zaradi tega lahko oslabljeni osebki celo poginejo zaradi izčrpavanja med bežanjem. Pomembno je, da se kot souporabniki njihovega življenjskega prostora tega zavedamo. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas