ODZIVI NA OBJAVO
Primc o Hitlerju, kritiki: Na katerih tabletkah pa ste?
Trdi, da je 1. maj uvedel Adolf Hitler.
Odpri galerijo
Fotografije ja simbolična.. FOTO: Jože Pojbič, Delo
LJUBLJANA – Predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc spet razburja. Na twitterju je ob prazniku dela zapisal: »Praznik dela, 1. maj, je na našem ozemlju uvedel Hitler leta 1941, od takrat neprekinjeno do danes.« S svojo objavo je dvignil veliko prahu.
Po številnih kritikah se je Primc znova oglasil in zapisal: »Neverjetno, kako se levičarji kregajo z dejstvi, ki jim niso všeč. Saj nisem jaz kriv, da je bilo tako. Kaj se name spravljate? Resnico, dragi tovariši, lahko ubijate, ubili je pa ne boste!«
Po številnih kritikah se je Primc znova oglasil in zapisal: »Neverjetno, kako se levičarji kregajo z dejstvi, ki jim niso všeč. Saj nisem jaz kriv, da je bilo tako. Kaj se name spravljate? Resnico, dragi tovariši, lahko ubijate, ubili je pa ne boste!«
Predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc. FOTO: Igor Zaplatil
| Kaj pravi Wikipedija? Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se začenja v letu 1886 s haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje, zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen osemurni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis začel veljati 1. maja tega leta, so se na ta rok v Chicagu organizirale trume delavcev in začele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila osem policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranila več deset ljudi; ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do osemurnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi v letih 1894 in 1919. Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih imel za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, začenši v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva. |
