ČEBELARJI V STISKI

Pridelali bodo le tretjino medu

Objavljeno 01. julij 2020 21.04 | Posodobljeno 01. julij 2020 21.04 | Piše: Jaroslav Jankovič

Čebelar Anton Koželj: Letošnja sezona je najslabša, kar pomnim v 45 letih. Marca je bilo pretoplo, nato je preveč deževalo.

Urbani čebelar Gorazd Trušnovec ima panje na vrtu hiše v Ljubljani. FOTO: Jaroslav Jankovič
Čebelarjem se očitno tudi letos slabo piše. Zgodaj spomladi je bilo vreme toplo, pretoplo za marec, zato so čebele izletele in nabirale. Prezgodaj. »Zdaj pa, ko bi bila paša obilna, je bilo deževno in čebele niso mogle leteti,« nam je povedal urbani čebelar Gorazd Trušnovec, ki v Ljubljani skrbi za 45 panjev. Gre za urbano čebelarjenje, ki se je začelo v Parizu, ko je skrbnik pariške opere in rekreativni čebelar postavil nekaj panjev vrh kulturnega hrama. Po nekaj tednih se je čudil, koliko so čebele nabrale, in to sredi betonske džungle.

image
Panji vrh stolpnice v Ljubljani FOTO: Luka DAKskobler
Vest o dobri paši v mestih se je hitro raznesla po svetu in danes imamo v Ljubljani 300 urbanih čebelarjev, ki skrbijo za 4500 panjev. A letos je tako v mestu kot na podeželju paša zelo slaba. Na zahodu čebelarjenje masovno opuščajo. »Čebelje družine, ki so šle včasih za med, se danes skoraj ne prodajajo več,« pove Trušnovec.
 

Le do srede avgusta


Trušnovec pove, da se je vreme obrnilo na glavo. »Ni več pravega, ustaljenega ritma. Letos je bilo zelo zgodaj toplo, cvetelo je in čebele so letele in nabirale, a ni bilo dežja in ni bilo nektarja, zato je bila paša, kljub cvetenju, v resnici slaba. Tako rekoč ne poznam čebelarja, ki bi letos že kaj točil.«

image
Če bi bil Anton Koželj mlajši, bi ob takih letinah, kot so zadnje, obupal. FOTO: Jaroslav Jankovič
Kaj pomeni točiti? Gre za žargonski izraz za medene presežke. »Čebelar lahko toči med le takrat, ko je paša obilna, ko čebele ustvarjajo presežke.«

Začelo se je s cvetočimi travniki, ki dajejo cvetlični med: »A kot rečeno zaradi suše ni bilo nektarja. Potem je aprila in maja cvetela lipa, a je dež vse sproti spral in spet nimamo nič. Upamo na nekaj malega kostanja. Poleti ostane le še gozdna paša, smreka in hoja, potem pa je že konec.«

Čebele nabirajo med vso sezono, do septembra. A za čebelarja lahko ustvarjajo presežke le v času obilnega cvetenja od konca marca do srede avgusta. »Vse, kar nabirajo pozneje, nabirajo zase,« pojasni Trušnovec.
 

Šele 11. kilogram je za čebelarja


»Maja se je temperatura ponoči spustila pod 10 °C, kar cvetovom ne omogoča, da bi se bohotno odprli,« nam je povedal Anton Koželj, eden uglednejših čebelarjev Slovenije, ki že 50 let skrbi za čebele in jih vozi na pašo po vsej državi. Trenutno skrbi za 400 panjev. »Če bi bil mlajši,« priznava, »bi ob tako slabih letinah obupal. Letošnja pa je najslabša. Kaj takega še nisem doživel, pa se ukvarjam s čebelami že 45 let.«

Tudi on pravi, da sta mraz in dež ugonobila lipo. »Gledam in opazujem kostanj, ki želi cveteti, se odpira in odpira, pa se ne more, saj ga dež in mraz potiskata nazaj. Kmalu bo konec in bomo ostali brez kostanja.«

Koželj nam je zaupal, da so v čebelarstvu lepe, izjemne letine pa tudi tiste slabše. »Vsega smo navajeni, saj ni pričakovati, da nam bo narava vselej ustregla. Spominjam se zares obilne letine 2006. Pa tudi v minulih letih smo tu in tam nekaj nabrali. Letos pa se stvari zelo narobe obračajo.«

Letos niso natočili še niti kilograma medu.

Čebelje družine, ki so šle včasih za med, se danes skoraj ne prodajajo več.

»Vse, kar so letos nabirale, so nabrale zase. Saj veste, da čebelja družina potrebuje v povprečju 10 kilogramov medu, da preživi. Pozimi potrebujejo sladkor, to je njihovo gorivo, da preživijo.« Preneseno rečeno je šele enajsti kilogram za čebelarja. A da ne bo pomote, to še ni zaslužek.
 

Tudi mladi se priučijo


Na zahodu po zadnjih informacijah čebelarjenje opuščajo, saj se ekonomika pridelave medu očitno zaradi klimatskih sprememb in prevračanja vremena ne izide. Čebelje družine ne gredo več v promet, medtem ko je bilo še pred leti veliko povpraševanje. Medu bo torej primanjkovalo.

Trušnovec pravi, da je položaj v Sloveniji na srečo drugačen: »Pri nas imamo okoli 10.000 čebelarjev, od tega je 95 odstotkov ljubiteljskih, popoldanskih, ki se s tem ukvarjajo, bi rekli, rekreativno. Zanje prihodek ni odločujoči faktor, ampak gre bolj za veselje, za domači med. Pravzaprav za strast.«

Čebelarka Emilija Štrlek iz Srebrnika pri Bistrici ob Sotli na Kozjanskem je na svoji domačiji prevzela 16 panjev. »Točimo štirikrat; cvetličnega, lipo, kostanj in akacijo. Letos smo cvetličnega natočili za polovico običajne letine. Lipa pa je bila slaba, prav tako kostanj, ki ne more zamediti, saj dež sproti spira.« Emilija pove, da je v Čebelarskem društvu Podčetrtek 80 članov. »Večina ima doma od 10 do 30 panjev, ne več.«

95 odstotkov čebelarjev je ljubiteljskih.

Večina tako med pričebelari zase, nekaj ga razdajo in nekaj malega prodajo, zato bi težko govorili o opuščanju čebelarjenja. »Resda je večina naših članov starejših, vendar v zadnjem času opažamo, da tudi mlade zanima in se priučijo.«

Dokler bo torej tako, da bodo slovenski čebelarji skrbeli za čebele iz strasti, ljubezni ali tradicije na domačiji, do takrat se nam ni treba bati. Slovenska proizvodnja medu v običajnem letu je okoli 2400 ton. Letos bodo natočili morda tretjino. 




Deli s prijatelji