Leta 2014, ko je ruski predsednik Vladimir Putin prvič pokazal svoje globalne apetite in neusmiljeno anektiral Krim, je zapustil domovino, oprtan s številnimi tehnološkimi rešitvami, opremo, izzivi in znanji, ki jih je kanil udejanjiti pri nas, v svojem novem in očitno stalnem pribežališču. »Vsi, ki smo poznali zgodovino države, smo vedeli, kam to pelje. Nismo želeli ostati pod nadzorom režima.« Tudi Mikhail Kostkin se je počutil utesnjenega v gnezdu rastočega Putinovega imperija, svojega znanja in inovacij, ki so objemali produkte »vse od zemlje do vesolja«, ni želel podjarmiti zavojevalskim interesom, nemara izdelavi smrtonosnega orožja. Zibelka njegovih ciljev je postala Slovenija, »tukaj se počutim doma«. Ustalil se je v Logatcu in na Vrhniki začel pisati zgodbo rusko-slovenskega izumiteljstva. Ko je prvič potrkal na vrata kmetijskih strokovnjakov, so ga debelo gledali in mu prilepili etiketo »nori Rus«, po treh letih od začetkov izumiteljske poti na naših tleh pa je vse osupnil s svojim električnim izdelkom, gigantskim robotom velikosti traktorja, imenovanim Slopehelper, ki samodejno opravlja dela v sadovnjakih in vinogradih. V Rusiji je že razvil avtonomno vozilo za reševalce, gasilce, gozdarje in vojsko, pri nas je vse skupaj nadgradil s kmetijskim robotom. Našel je investitorja, zbral na kup tehnologe in druge pomočnike z vseh koncev sveta, v njegovi delavnici je dobesedno svet v malem, tudi Belorusi, Ukrajinci, Turki, ter v treh, štirih letih izdelal inovativen pripomoček s slovensko tehnologijo, ki so ga, poudari, razvili prišleki. Da bi čim bolj nazorno opisal to kmetijsko čudo, v smehu izloči glas »bzzz«, je do sluha prijazen aparat, »kot čebela,« le da orjaška, a vsestransko zmogljiva kot žuželka, ki lahko dela na polju 24 ur na dan. Traktor brez šoferja.
V Rusiji je razvil avtonomno vozilo za reševalce, gasilce, gozdarje in vojsko, pri nas je vse skupaj nadgradil v kmetijskega robota.
Z robotom k naravi
Za zdaj izdelava še poteka na Vrhniki, kmalu se selijo v Logatec.
Preveč zapleteno bi bilo popisati vse tehnološke in elektronske procese v drobovju robota, ki so ga že preizkusili v sadovnjakih Kmetijskega inštituta Slovenije, v vinogradih na Vipavskem in v sadovnjakih v Posavju. Njegova prednost, poleg okretnosti in avtonomnosti, je tudi zelena energija, ki jo pridobiva iz elektrike, vgrajene ima litijeve baterije, ki omogočajo avtonomijo do 14 ur, polni pa se jih lahko kar doma, načrtujejo celo izdelati povsem samostojno celico, ki se bo čez dan napajala s sončno energijo, ponoči pa bila aktivna. Njihov cilj je zelena agrikultura, robot je nadomestek za traktor, s katerim mora kmet na sezono najmanj dvajsetkrat na polje, v vinograd ali sadovnjak in pri tem onesnažuje okolje z gorivom; njihova »tehnologija tudi povsem izniči uporabo herbicidov«, saj robot dnevno odstranjuje plevel, prav tako pri delovanju ni nujna prisotnost človeka. Robot je voden na daljavo, s pomočjo mobilne aplikacije se začrta pot delovanja, ki jo osvoji in ponavlja samostojno. Opravi delo, ki bi ga sicer moralo več ljudi ali pa bi zanj kmetovalec porabil celo več dni. Medtem ko robot deluje sam, pa lahko kmet posveti svoj čas drugim opravilom in razvoju. Tudi delovne sile, se pridušajo predvsem zadruge, ki obdelujejo večje površine, je vse manj, čeprav se v Sloveniji zadnja leta obrača trend – ljudje se vračajo k zemlji. A kot kaže v prihodnosti, kar z robotom nazaj k naravi.
Slopehelper je pripravljen za delo v vinogradu in sadovnjaku.
Slopehelper z raznovrstnimi pripomočki opravi vse, od mulčenja, medvrstne obdelave, škropljenja, košnje, rahljanja zemlje do obrezovanja. Nadgradnja, ki je tik pred koncem, bo poskrbela tudi za avtonomno obiranje jabolk. Kaj pa vprašanje varnosti, glede na dimenzije, težo in gosenice, ki mu omogočajo gibanje tudi po strmem terenu, ter hitrost gibanja 10 km na uro, je pomembno, kaj se zgodi, če se v bližini stroja znajde otrok ali kakšen drug naključni prišlek, tudi žival. »Stroj poganja električni nizkonapetostni agregat, ki je povsem varen, saj se nemudoma ustavi, ko se pred njim pojavi ovira. Zazna jo s pomočjo radarja pa tudi mehansko ob dotiku.« Za lažjo predstavo ga lahko primerjamo z robotskimi sesalniki. Seveda je prednostno namenjen delovanju na območjih, večjih od 15 hektarov, povsem navdušeni so nad njim Italijani, ki jih že uporabljajo, pa Avstrijci, v Sloveniji so obdelovalne površine manjše. »Odzivi so neverjetni, saj je v resnici stroj zelo preprost. Lahko ga upravlja celo dvanajstletnik.« V Logatcu že raste tovarna, kjer bodo začeli množično proizvodnjo. Robot ima vgrajeno še vremensko postajo, s čimer lahko kmetovalec natančno beleži in primerja vremenske pojave skozi leta uporabe.
Prihodnost je slaba
Serijska proizvodnja že teče, šest traktorjev so že naredili, cena je primerljiva z manjšim traktorjem.
Vprašanje hrane, še posebno v luči trenutne vojne situacije, je tisto, kar še posebno zanima našega sogovornika Mikhaila Kostkina. Tema, ki vse bolj zadeva tudi Evropo. »To, kar se dogaja, je šele začetek. Rusija je ena večjih pridelovalk hrane in ne bo stradala. Pomanjkanje hrane bo občutila Evropa,« je prepričan izumitelj, ki je zaradi naraščajoče agresije vedno bolj skeptičen zavoljo naše skupne prihodnosti. »Rusija je v popolnoma enakem položaju, kot je bila Nemčija v tridesetih letih prejšnjega stoletja. 90 odstotkov ljudi je tam proti vojni, z veseljem bi zapustili državo. Veliko je strokovnjakov, ki si želijo oditi. A Evropa v tem trenutku pomaga tej nori pošasti, Putinovemu režimu ustvarjati grozljivo vojaško mašino. Finančne rezerve in človeški viri v državi so namreč izjemni. Boleče je. V Rusiji imam prijatelje, sorodnike. Evropa bi morala vzeti njihove resurse, ne pa jih koncentrirati v Rusiji. Prihodnost Evrope je slaba.«
Ves čas iščejo rešitve in izpopolnjujejo izum.
