Preživel tri vojne, Roberta Mitchuma in Jackieja Chana
Ob brežiškem gradu in vodovodnem stolpu ostaja most, ki je bil večkrat obsojen na propad, simbol Brežic.
Odpri galerijo
Vojne vihre z Robertom Mitchumom FOTO: C. P.
Potem ko so lani končali celovito prenovo 115-metrskega in več kot 110 let starega ter močno načetega mostu čez Savo v Brežicah, se bodo letos lotili prenove še tistega, ki Krko preči malo pred njenim izlivom v Savo. Naložba naj bi stala približno 800.000 evrov, prenovitvena dela nameravajo končati do konca leta.
Most, ki je leta 2016 praznoval 110-letnico obstoja, je nekaj posebnega. Železna konstrukcija najprej v dveh dolgih lokih in čez mogočen betonski steber premosti Savo, se nadaljuje nad travniki med Savo in Krko ter se v enem loku vzpne še čez zeleno Krko in konča ob regionalni cesti tik pod strmim bregom. Nad sotočjem Save in Krke se pne v skupni dolžini 524 metrov, bil je tretji najdaljši v Avstro-Ogrski in največji na Balkanu. Leta 1906 je bilo poleg brežiškega zgrajenih še več drugih mostov s posvetilom takratnemu cesarju Francu Jožefu.
Most, ki je povezoval tedanji sosednji pokrajini Štajersko in Kranjsko, so začeli graditi spomladi 1905 in stroške ocenili na 450.000 kron. Slovesno so ga odprli 14. avgusta 1906. V zadnjih letih ga je načela rja, obstajala je nevarnost, da bi se podrl. Trenutno je zaprt, nekoč pa je bil pravi filmski zvezdnik.
Nastopal je v nekaj znanih filmih svetovne produkcije, in to z zelo znanimi igralci. Največje ime med njimi je gotovo ameriški zvezdnik Robert Mitchum, ki je na mostu in v bližnjem gradu leta 1983 posnel nekaj kadrov filma in mini serije Vojne vihre (Winds of War), sledi pa mu danes še bolj priljubljen filmski pretepač Jackie Chan. Ta je med snemanjem enega svojih najbolj uspešnih filmov Božji oklep (Armour of God) leta 1986 po njem norel z motorjem za motokros. Dve leti pozneje so na mostu in v njegovi okolici posneli nekaj kadrov osem epizod trajajoče serije z vojno tematiko Dvanajst ožigosanih (Dirty Dozen). Vsi igralci so med snemanjem redno obiskovali najbližjo gostilno Lukež.
»Robert Mitchum je vedno sedel v bližji gostilni in pil viski, Jackie Chan pa se je pred gostilno vrtel z motorjem. Da je to akrobacijo, po kateri je odbrzel na most in z motorjem vred skočil na tovornjak, lažje izvajal, so mu cesto polili z vodo. Ta fant je vse nevarne prizore izvajal brez dvojnika,« se spominjajo stari Brežičani.
Koristi od snemanj so imeli številni. Ribiška družina je na račun vznemirjanja rib prejela precejšnjo odškodnino, še dosti večjo je prejel brežiški muzej, kjer so lahko na ta račun prekrili skoraj polovico grajske strehe.
Most je bil venomer pravi pravcati simbol, in zaradi tega so bili številni Brežičani slabe volje, ko so ga zaprli za promet, nato pa še za pešce. Zdaj, kot napovedujejo, naj bi bilo kmalu spet vse po starem. »Vnovično uvedbo prometa prek obeh mostov pričakujemo najkasneje do pomladi prihodnje leto,« optimistično napovedujejo v brežiški občini. Tistih, ki napovedim verjamejo, je nekaj, prav toliko pa je tudi tistih, ki so prepričani, da so to še ene mokre sanje aktualne politike.
Za pešce in kolesarje je rekreativni objekt. FOTO: DEJAN VODOVNIK
Most, ki je leta 2016 praznoval 110-letnico obstoja, je nekaj posebnega. Železna konstrukcija najprej v dveh dolgih lokih in čez mogočen betonski steber premosti Savo, se nadaljuje nad travniki med Savo in Krko ter se v enem loku vzpne še čez zeleno Krko in konča ob regionalni cesti tik pod strmim bregom. Nad sotočjem Save in Krke se pne v skupni dolžini 524 metrov, bil je tretji najdaljši v Avstro-Ogrski in največji na Balkanu. Leta 1906 je bilo poleg brežiškega zgrajenih še več drugih mostov s posvetilom takratnemu cesarju Francu Jožefu.
FOTO: brežiški muzej
Most, ki je povezoval tedanji sosednji pokrajini Štajersko in Kranjsko, so začeli graditi spomladi 1905 in stroške ocenili na 450.000 kron. Slovesno so ga odprli 14. avgusta 1906. V zadnjih letih ga je načela rja, obstajala je nevarnost, da bi se podrl. Trenutno je zaprt, nekoč pa je bil pravi filmski zvezdnik.
Hollywood pri Lukežu
Nastopal je v nekaj znanih filmih svetovne produkcije, in to z zelo znanimi igralci. Največje ime med njimi je gotovo ameriški zvezdnik Robert Mitchum, ki je na mostu in v bližnjem gradu leta 1983 posnel nekaj kadrov filma in mini serije Vojne vihre (Winds of War), sledi pa mu danes še bolj priljubljen filmski pretepač Jackie Chan. Ta je med snemanjem enega svojih najbolj uspešnih filmov Božji oklep (Armour of God) leta 1986 po njem norel z motorjem za motokros. Dve leti pozneje so na mostu in v njegovi okolici posneli nekaj kadrov osem epizod trajajoče serije z vojno tematiko Dvanajst ožigosanih (Dirty Dozen). Vsi igralci so med snemanjem redno obiskovali najbližjo gostilno Lukež.
»Robert Mitchum je vedno sedel v bližji gostilni in pil viski, Jackie Chan pa se je pred gostilno vrtel z motorjem. Da je to akrobacijo, po kateri je odbrzel na most in z motorjem vred skočil na tovornjak, lažje izvajal, so mu cesto polili z vodo. Ta fant je vse nevarne prizore izvajal brez dvojnika,« se spominjajo stari Brežičani.
Približno tam, kjer je zdaj most, je bilo nekoč rečno pristanišče, v katerem so se na poti na Hrvaško in dlje ustavljali splavarji iz Gorenjske in Savinjske doline.
Koristi od snemanj so imeli številni. Ribiška družina je na račun vznemirjanja rib prejela precejšnjo odškodnino, še dosti večjo je prejel brežiški muzej, kjer so lahko na ta račun prekrili skoraj polovico grajske strehe.
Most je bil venomer pravi pravcati simbol, in zaradi tega so bili številni Brežičani slabe volje, ko so ga zaprli za promet, nato pa še za pešce. Zdaj, kot napovedujejo, naj bi bilo kmalu spet vse po starem. »Vnovično uvedbo prometa prek obeh mostov pričakujemo najkasneje do pomladi prihodnje leto,« optimistično napovedujejo v brežiški občini. Tistih, ki napovedim verjamejo, je nekaj, prav toliko pa je tudi tistih, ki so prepričani, da so to še ene mokre sanje aktualne politike.
