Prešteli vse ptice na Kolpi

Na severni zemeljski polobli je pred dnevi potekal tradicionalni zimski popis vodnih ptic. Gre gotovo za edinstven projekt po svetu, ko nacionalne ptičarske organizacije v okviru organizacije Wetlands International pripravijo popis izključno vodnih ptic, se pravi tistih, ki jim reke, jezera, potoki in mlake predstavljajo življenjsko okolje.

To je med drugim tudi najobsežnejša tovrstna aktivnost sploh, ki jo pri nas vodi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), in poteka že vse od leta 1997.

V skupino vodnih ptic spadajo vse vrste slapnikov, ponirkov, kormoranov, čapelj, labodov, gosi, rac, tukalic, pobrežnikov, galebov in čiger, vodomec, povodni kos in kot posebnost – orel belorepec. Gre za bratranca bolj znanega ameriškega beloglavega orla, a je naš belorepec včasih celo za odtenek večji.

Kolpa je ena naših najbolj magičnih pa tudi še vedno dokaj čistih rek, kjer po besedah ornitologinje dr. Urše Koce človek še vedno ni tako grobo posegel v njeno porečje, da bi pregnal ptice. Nasprotno, Kolpa je ena naših s pticami najbogatejših rek. »Na Kolpi in ob njej je bilo po podatkih DOPPS doslej zabeleženih okoli 150 vrst ptic, kar je dobra tretjina vseh, ki so bile kdaj koli opažene v Sloveniji,« poudarja Kocetova in pojasni, da v okviru akcije januarskega štetja vodnih ptic (IWC – International Waterbird Census) vsako leto preštevamo le prezimujoče vodne ptice, zato je seznam zabeleženih vrst bistveno krajši od celotnega spiska.

Letos je enajst popisovalcev med Vinico in Božakovim naštelo 19 vrst, med katerimi je bila s 643 osebki daleč najpogostejša mlakarica, ki je tudi sicer v Sloveniji ena najpogostejših vodnih ptic. Sledili so ji veliki žagar (66 osebkov), kormoran (42), siva čaplja (17) in kreheljc (11).

»Med redkimi zanimivostmi letošnje zime naj omenim kozico, konopnico, nevestico in pritlikavega kormorana. Med ogroženimi vrstami, vezanimi na rečno strugo, je na Kolpi vse leto prisoten vodomec, ki gnezdi v erodiranih brežinah, kamor izkoplje gnezdilni rov,« pojasni Kocetova. Najbolj impozantna in zelo redka vrsta ob Kolpi pa je gotovo orel belorepec, čigar gnezdišče so ornitologi ob Kolpi odkrili leta 2009. »Par belorepcev ob Kolpi je eden od približno desetih v Sloveniji. Teritorij belorepca se razteza na več deset kvadratnih kilometrih, zato ga lahko srečamo tudi daleč od njegovega gnezda,« pove Urša Koce.

Številnost nekaterih vrst se je celo popravila: »Veliki žagar je bil še pred petnajstimi leti na Kolpi velika redkost, zdaj pa se na tem območju uvršča med najpogostejše vodne vrste ptic in tukaj tudi gnezdi. Razveseljivo je, da njegova številnost narašča tudi drugod po Sloveniji.« Ker je v dolini oziroma porečju Kolpe precej starih sadovnjakov s starimi dupli, so pogoste tudi ptice, ki gnezdijo v njih, denimo že močno ogrožena belovrati muhar in srednji detel.


Letošnji popis je bil vendarle nekaj posebnega, saj so ga najbolj zaznamovale težave zaradi tehničnih ovir, torej ograj, te naj bi zadržale begunce, a tudi preprečujejo dostop do reke in opazovanje njenih prebivalcev.