JAMA BILPA

Preiskali prizorišče največje jamarske tragedije

Objavljeno 20. september 2020 12.41 | Posodobljeno 20. september 2020 12.41 | Piše: Milan Glavonjić

Dolenjski jamarji so se v podzemnih sobanah spomnili na štiri kolege, ki so raziskovanje plačali z življenjem.

Izhod FOTO: Jamarski klub Krka
»Tisto soboto, 27. maja, bi moral iti v Ribnico, kjer je potekalo športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja, a sem dobil klic, da je v dolini Kolpe zasulo kočevske jamarje. Človek v takšnih trenutkih vedno razmišlja, kako pomagati drugemu, a sem na kraju tragedije žal zgolj stal in opazoval ter zaslutil najhujše,« upokojeni novinar Dolenjskega lista Jože Primc opiše dogodek iz več kot 40-letne kariere, ki ga ne bo pozabil. Zgodilo se je daljnega leta 1978 v jami Bilpa.

Nesreča v jami Bilpa je doslej največja jamarska tregedija v Sloveniji.

image
Dolga je 134 metrov in lepo zasigana. FOTO: Jamarski klub Krka
Štirje jamarji, vsi so bili letnik 1953, so dopoldne poskušali razširiti ozek prehod v notranjost. Načrt je bil, da bi to nalogo opravili z miniranjem, a je bil strupeni plin usoden za trojico, umrli so med skalami. Četrtega so odpeljali v klinični center v Ljubljano, a je po nekaj dneh umrl. Nesreča v jami Bilpa je doslej največja jamarska tragedija v Sloveniji. Reševalne akcije pred 42 leti so zaradi opreme in tehnike potekale počasneje, kar je morda bilo za ponesrečence tudi usodno. Začelo se je šele popoldne, z obvestilom policije v Kočevju, in nadaljevalo vse do naslednjega dne, ko so ob pol desetih zvečer reševalci – v akciji so sodelovali iz Ljubljane in Trbovelj – še živega izvlekli zadnjega, četrtega člana odprave.

V jamo so prvič leta 1941 vstopili člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Takrat so namerili približno 45 metrov dolžine, pozneje so njihovi kočevski kolegi odkopali še prehod, ki se po nekaj deset metrih razcepi v dve etaži s 60 metrov visokim kaminom (navpični del). Veliko truda so namenili iskanju podzemne poti od Bilpe proti Kočevju, saj je vmes 11 kilometrov neznanega jamskega sistema. Rinža, edina reka na Kočevskem, je tudi kraška reka, ki proti koncu svoje poti ponikne v podzemlje in se kot Bilpa izliva v Kolpo. Jamo je izrisal nekoč zelo aktiven kočevski jamar Vasja Belšak.

Iščejo povezavo

image
Plezanje po steni Bilpa od enega do drugega vhoda. FOTO: Jamarski klub Krka
»Jama je zanimiva tudi z arheološkega vidika, saj so v 80. letih prejšnjega stoletja našli redke odlomke halštatske lončenine in ostanke ovc in goveda. Njena geologija priča o vplivih številnih geoloških dejavnikov,« je razložil Leopold Bregar, predsednik Jamarskega kluba Krka s Krke. S Tanjo Podržaj in Janezom Jermanom so pred dnevi stopili v njene sobane in se na kraju tragedije z minuto molka in cvetjem spomnili umrlih. Rov, kjer se je zgodila tragična nesreča, je v celoti odkopan, kar je razvidno po večji količini blata.

4 so umrli med raziskovanjem jame leta 1978.

Jama je po podatku iz katastra Jamarske zveze Slovenije dolga 134 metrov. Na začetku je široka vsaj pet metrov, nato pa se prostori zožijo v težje prehodne rove, v sredini pa razširijo v dvorano. Nad raziskanim delom je kamin, ki so ga konec julija preplezali. »Na vrhu ni možnosti nadaljevanja jame, enako tudi na predelih, kjer so umrli jamarji. Na vhodnem delu so opazne sledi močnih vodnih tokov, notranjost je mlajšega izvora, saj je veliko delov, kjer je jama lepo zasigana,« je še pojasnil Bregar. »Tam lahko najdemo snežno belo steno, nad katero je 60 metrov visok kamin in bela siga, ki se pod nogami 'preliva' v majhnih slapovih. Vidni so tudi ostanki nekoč delujočih ponvic.«

image
Jamar si ogleduje netopirje.
V notranjosti so naleteli na številne prebivalce podzemlja: od kolonije velikih netopirjev podkovnjakov, jamskih kobilic, metuljev, pajkov do jamskih mokric. »Odkritje povezave med deloma jame Bilpa 3 in Bilpa 5 bi bil dosežek, ki bi največ štel,« je sklenil Bregar, predsednik 30-članskega društva, trije so tudi jamarski reševalci. V delovanju društva je na prvem mestu varstvo in čiščenje jam, velik pomen dajejo tudi izobraževanju in usposabljanju. Doslej so izpeljali že 194 različnih akcij, ob koncu raziskovanja v jami Bilpa pa so naredili veliko posnetkov, da si lahko tudi drugi ogledajo, kaj se skriva za steno nad mogočnim izvirom Bilpe. Pred jamo bodo v spomin na tragedijo štirih jamarjev postavili tablo, ki jo bo oblikoval Pavle Majerle Kukin.




Deli s prijatelji