LEGALIZACIJA ČRNIH GRADENJ

Predsednikovemu bratu ne bo treba rušiti?

Objavljeno 25. oktober 2020 11.31 | Posodobljeno 25. oktober 2020 11.31 | Piše: Moni Černe

Bogataš se je izmazal s črno gradnjo. Preverili smo, kakšno je stanje razvpitih spornih gradenj v Istri.

Tudi Vitoslavu Türku menda dobro kaže.
Piranski svetniki so na zadnji občinski seji z večino glasov legalizirali preveliko hišo in garažo enega najbogatejših Primorcev Lorisa Požarja v Sončni ulici v Portorožu. Objekta je zgradil z gradbenim dovoljenjem, izdanim leta 2003, a je pri gabaritih nekoliko pretiraval. Na njegovo pobudo so na piranski občini začeli postopek lokacijske preveritve, to je ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo, zavrnitev je svetnikom predlagal tudi župan Đenio Zadković, a mu niso sledili. Požarjeva črna gradnja je zdaj legalna, plačati bo moral 47.000 evrov komunalnega prispevka, upravni enoti pa kazen za degradacijo in uzurpacijo.

Z legalizacijo črnih gradenj, ki jim popravljalci OPN pravijo razvojne pobude, prižigajo zeleno luč vsem bodočim črnograditeljem na našem območju.

Tudi Türku se obeta legalizacija

Čeprav je gradbeni inšpektorat leta 2013 odločil, da bo morala družina Vitoslava Türka, brata nekdanjega predsednika države Danila Türka, porušiti domnevni črni gradnji v Parecagu, se to očitno ne bo zgodilo. V medijih so bile navedbe, da sta bila objekta zgrajena na prvovrstnem kmetijskem zemljišču brez slehernega dovoljenja, lastniki pa vztrajajo, da je zemljišče v celoti stavbno. To naj bi dokazovale listine občine Piran, med drugim soglasje za parcelacijo stavbnega zemljišča, soglasje k prodaji stavbnega zemljišča, potrdilo o namembnosti stavbnega zemljišča in odstop od predkupne pravice tako občine kot ministrstva za obrambo, ki je imelo zaradi bližine meje predkupno pravico do nakupa stavbne parcele.

image
Türkovi nadaljujejo boj za hišo v Parecagu

Objekt je glede na lego, velikost in obliko skladen s pogoji prostorskega načrtovanja, so prepričani lastniki. Če bo mnenje Türkovih upoštevano, bo zemljišče po sprejetju okoljskega prostorskega načrta, ta mora biti skladno z zakonom sprejet do 31. 12. 2021, znova opredeljeno kot stavbno in se obeta legalizacija. Potem ko so leta 2013 predstavniki občine v medijih navajali, da je sporno zemljišče kmetijsko, so Türkovi od piranskih občinarjev zahtevali dokument, iz katerega izhaja, kdaj se je njihovo zemljišče spremenilo iz stavbnega v kmetijsko. Piranska občina se je zavila v molk, po intervenciji informacijske pooblaščenke pa so le izdali sklep – »da tak dokument ne obstaja«. Da so tak sklep izdali 2017., so nam potrdili tudi na piranski občini. In kaj pravi okoljsko ministrstvo, katerega inšpektorat je odredil rušenje? »Ker so inšpekcijski zavezanci izpolnili zakonsko predpisane pogoje za odlog izvršbe, jim je bilo ugodeno, izvršbi pa odloženi do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ do februarja 2024.«

image
Kdor čaka, dočaka? Zakonca Benčič.
Sodnica v črni gradnji

Nekdaj piranska, zdaj koprska okrajna sodnica Tina Benčič, ki je pred približno četrt stoletja z možem Denisom Benčičem v Vinjolah začela graditi hišo brez vseh dovoljenj na kmetijskem zemljišču v lasti občine Piran oziroma Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je lani, dve leti po našem razkritju nelegalne gradnje stavbe, zemljišči od sklada odkupila za 200.100 evrov.
Čeprav imata Benčičeva lastninsko pravico in sta podala pobudo za spremembo zemljišča iz kmetijskega v stavbno, je hiša, v kateri živita, še vedno nezakonita gradnja. Kmetijsko zemljišče naj bi bilo že umeščeno v občinski prostorski načrt (OPN), zakonca pa bosta pri poskusu legalizacije uveljavljala 117. člen gradbenega zakona, ki govori o legalizaciji stavb daljšega obstoja, zgrajenih pred letom 1989, nam je takrat pojasnil sodničin mož. »Čakava na nov gradbeni zakon, ki bo legaliziral stare stavbe,« je dejal Denis Benčič. Toda skladno z navedenim zakonom se lahko legalizira stavbe, ki se niso dograjevale, v primeru Benčičevih pa, razvidno tudi iz historičnih posnetkov, ni bilo tako. Pozneje sta gradila prizidek na zahodni, potem na vzhodni strani, kar je potrdil Benčič, ki je dejal, da sta »hišo z rojstvom vsakega otroka širila in dozidavala«. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali bo navedeni zakon, ki pravi, da je »objekt v skladu s 117. členom gradbenega zakona mogoče legalizirati le točno takega, kot je bil pred 1. 1. 1998, poznejših sprememb na objektu ni mogoče legalizirati na podlagi navedene določbe«, v tem primeru interpretiran drugače? Pred sedmimi leti je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov objekt, ki je iz lope za shranjevanje kmetijskega orodja postal hiša, prijavil pristojni urbanistični inšpekciji pri ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP). Inšpektorat do danes ni uvedel nobenega inšpekcijskega postopka, so nam potrdili na pristojnem ministrstvu. Benčičeva pa imata v hiši, kjer živita, vse, kar imajo zakonite gradnje: hišno številko, vodo, elektriko.

Na črno cel kamp

Podjetje Eurotas turizem, ki ga obvladuje celjski poslovnež Aleksander Jančar, je lani sredi Portoroža na črno zgradilo kar turistični kamp. Odstraniti bi ga morali že lani: "Gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor je družbi avgusta 2019 v zadevi nelegalne gradnje turističnega kampa v Portorožu izdal inšpekcijsko odločbo, po kateri mora v 30 dneh po vročitvi odstraniti novozgrajen turistični kamp, sestavljen iz osmih mobilnih hišk adria, z zunanjo ureditvijo: komunalnimi priklopi elektrike, vode, kanalizacije, in z novozgrajenimi dostopnimi potmi ter vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške. Zavezanka je kamp gradila brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja," so letos spomladi pojasnili na okoljskem ministrstvu. Vendar družba kampa ni odstranila: "Ker inšpekcijska zavezanka ni izvršila odrejene obveznosti odločbe, je inšpektor 19. novembra 2019 začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo." Podjetje se je zoper odločbo pritožilo, slednja je v obravnavi ministrstva za okolje in prostor. Črni kamp še stoji.

Dva cegla narobe

Izolski občinski svetnik in direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma Evgenij Komljanec je zastopnik družbe Koms, ki je lastnica kmetijskega zemljišča, kjer se je pred leti začelo nelegalno graditi. Tam, kjer ima družba dovoljenje za garažo, bi imelo podjetje »motel, kmečki turizem z medicinskimi storitvami in kolesarsko stezo«, je zapisano v občinski razvojni pobudi. Kjer je dovoljenje za garažo, stoji hiša v izgradnji. Našemu mediju je Komljanec leta 2018 dejal, da »ima vsa ustrezna dovoljenja«, potem pa vendarle priznal, da ima »dva cegla narobe«. Koms je predlagal za spremembo namembnosti zemljišča iz kmetijskega v stavbno, civilna inciativa Gibanje za Izolo pa meni, »da je prostorska ureditev obstoječe razpršene gradnje na Maliji že dosegla svoj maksimum in ni potrebe spreminjati kmetijskih v stavbna zemljišča, kot predvideva OPN,« so zapisali v zavrnitvi OPN. In še: »Z legalizacijo dejanskih črnih gradenj, ki jim popravljalci OPN-ja pravijo razvojne pobude, dejansko prižigajo zeleno luč vsem bodočim črnograditeljem na našem območju.«

image
Luksuzni kamp sredi Portoroža

Okoljsko ministrstvo zoper Koms ni uvedlo nobenega postopka, je pa inšpektorat za okolje in prostor zabeležil indic za uvedbo inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti, so sporočili. Stavba še stoji.

image
Evgenij Komljanec je priznal – dva cegla narobe.
Kriminalistov svinjak

Domnevno nezakonito gradnjo bi rad legaliziral tudi koprski kriminalist Nermin Dedić, ki je v Čežarjih pri Kopru leta 2016 kupil stavbno parcelo s hišo in svinjakom. Svinjak je spomladi 2017 doživel temeljito preobrazbo. Dedić ga je podrl in tam zgradil hišo z dodatno etažo, šele potem pa prosil za gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo. Z gabaritom je menda že pred vlogo pretiraval, kar je na terenu ugotovil današnji v. d. načelnika UE koper Dejan Dodič. Bojan Žiberna, takrat zaposlen na UE Koper, zdaj načelnik piranske upravne enote, nam je leta 2017 pojasnil, da so prejeli »vlogo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev ruševine in gradnjo enostanovanjskega objekta na naslovu Montinjančevo naselje 5, v postopku je bilo ugotovljeno, da je gradnja že delno izvedena«. Sodeč po odgovoru v. d. načelnika koprske UE so gradbeno dovoljenje Dediću zavrnili, okoljsko ministrstvo, kamor se je pritožil, je pritrdilo upravni enoti, Dedić pa je sprožil upravni spor. »Za stavbo na parceli št. 2201/9 k.o. Bertoki postopek še ni pravnomočno zaključen, saj je zadeva v odločanju na upravnem sodišču,« je povedal Dodič. Inšpekcija ga ni obiskala, hiša v III. gradbeni fazi še stoji.

Svetovalec se ne odziva

Oktobra 2017 smo poročali, da je Sead Muharemović, takratni višji svetovalec oddelka za okolje in prostor na Upravni enoti Koper (UE KP), izdajal in zavračal gradbena dovoljenja v Mestni občini Koper, med službovanjem pa je na parcelah na svoji zemlji, na občinski in na kmetijskem zemljišču v lasti SKZG domnevno nelegalno zidal in dograjeval brez gradbenega dovoljenja. Muharemović je svoje početje na Spodnjih Škofijah takrat priznal: »Objekt je delno ilegalen, objekt bom legaliziral.« Kdaj, smo ga vprašali. »Leta 2020. Če pa bo prišel gradbeni inšpektor in odločil, da bo treba rušiti, bom objekt porušil.« No, 2020. se končuje, inšpektorji ga niso obiskali, objekti niso legalizirani, a tudi porušeni ne. Sklad čaka pojasnila že lep čas: »Sklad je po ugotovitvi, da je tam nezahteven objekt, zakupnika pozval k dostavi dokumentov, ki bi izkazovali pravico gradnje na predmetnem zemljišču. V imenu zakupnika se je na poziv odzval Sead Muharemović in zagotovil, da bo vse potrebno dostavil. Navedeni je dostavil fotoposnetke zemljišča iz let 1985 in 1992, pridobljene na Geodetskem inštitutu Slovenije, ki naj bi izkazovali obstoj objekta pred letom 1993, vse preostale dokumente naj bi posredoval naknadno, ker pa le-teh letos še nismo prejeli, smo ga znova pozvali pisno in večkrat tudi telefonsko. Pred dokončno odločitvijo, katere končna posledica je lahko tudi odstranitev objekta, želimo stranki omogočiti čas, v katerem bo predložila dokumente. Glede na zadnji poziv, na katerega nismo prejeli odgovora, pa je že v pripravi končna odločitev,« je pred dnevi povedal Martin Brus, vodja sektorja za kmetijstvo pri SKZG.




Deli s prijatelji