Tomaž Vesel spregovoril tudi o neprijetnih izkušnjah vodenja

Računsko sodišče je tisti člen v družbi, ki z revidiranjem pravilnosti poslovanja ter analizami smotrnosti porabe javnega denarja nastavlja ogledalo državi in lokalnim skupnostim. Pravočasno in objektivno mora obveščati javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov in drugih uporabnikov javnih sredstev ter svetovati, kako naj državni organi in drugi uporabniki javnih sredstev izboljšajo svoje poslovanje.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je ob izdaji letnega poročila o delu in hkrati ob koncu svojega devetletnega mandata poudaril, da bodo sedanje razmere, ki so obremenile krhke zdravstvene, politične in gospodarske sisteme, ter zato skrb vzbujajoča javnofinančna situacija vplivale na kakovost našega življenja. »Lahko ugotovim, da so obrambni zidovi, ki nam zagotavljajo našo neodvisnost, zdržali pritiske, je pa treba ponovno premisliti, ali je treba spet preveriti vse mehanizme, ki nam dajejo poseben položaj ter tudi posebna pričakovanja, da svoje delo opravljamo nepristransko in učinkovito. Primorani smo bili pozivati k ustrezni komunikaciji, saj je javni govor zdrsnil v dimenzije, ki so bile še pred nedavnim nepredstavljive. Kljub zahtevnim razmeram zadnja leta niso bila povsem izgubljena, saj nam je tudi v času neprimerne komunikacije, nespoštovanja in poskusov relativizacije naših ugotovitev vendarle uspelo opozoriti na številne teme, ki bi bile sicer spregledane.«

Poseben privilegij

Ob tem je izpostavil, da prihaja čas ključnih odločitev, saj je desetletje odlašanja potrebnih sprememb pustilo preveč posledic. Takšna situacija je po njegovem mnenju obenem tudi priložnost, da se vzpostavijo nove oblike strpnega in produktivnega diskurza, v katerem ima zagotovo svojo vlogo tudi državni revizor. »Voditi računsko sodišče ni bilo vedno prijetno, kljub temu da je to poseben privilegij. Predvsem ker skoraj z vsakim revizijskim poročilom običajno vnesemo nekaj slabe volje v politiko oziroma druge odločevalce. Sporočila, ki jih daje računsko sodišče, niso vedno preprosta in niso vsem po volji. Prepričan pa sem, da nam je vendarle uspelo, da nismo molčali, ko je bilo treba govoriti, in nismo podlegli skušnjavi revizijske tiranije, ki je mogoča zaradi naših širokih pooblastil. Seveda pa je za naše delo značilna vrzel v pričakovanju, ki nam jo je uspelo obvladovati predvsem na način, da smo marsikdaj reagirali z neposredno komunikacijo, še preden se je potencialni problem razrasel in dobil pomembne javnofinančne učinke.«

Primerljivo preteklo leto

Leto 2021 je po aktivnostih in dinamiki izvajanja revizijske aktivnosti računskega sodišča povsem primerljivo s preteklimi. Ob koncu leta 2021 so beležili 60 izdanih revizijskih poročil in eno zbirno poročilo, poročila pa so se nanašala na poslovanje 122 revidirancev, katerih skupna bilančna vsota odhodkov je v letu 2021 znašala 22 milijard EUR.

Infografika dela revizijskega poročila. FOTO: Računsko sodišče

Poleg revizijskih poročil so v letu 2021 izdali tudi 15 porevizijskih poročil. Skupaj je računsko sodišče v porevizijskih poročilih ocenilo 75 popravljalnih ukrepov. Zaradi delno izvedenih ali nezadovoljivo izvedenih popravljalnih ukrepov je računsko sodišče v sedmih porevizijskih poročilih izdalo devet sklepov o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja, ni pa izdalo pozivov za ukrepanje. V letu 2021 so predlagali spremembe ali dopolnitve več zakonov in podzakonskih predpisov oziroma opozorili na določena tveganja zaradi nejasnosti ali neusklajenosti določb posameznih predpisov.