Pozabljena portreta svetlolasega poeta (FOTO)
Komaj dve leti po razglasitvi Daguerrovega izuma fotografije na posrebrene bakrene plošče je Janez Puhar, pionir slovenske fotografije, razvil svojevrsten postopek fotografije na steklo. S tem je že leta 1842 zapisal Kranj in Slovenijo na svetovni zemljevid razvoja fotografije. In če bi Janez Puhar tedaj obiskal Franceta Prešerna v Kranju, bi bodočim rodovom prihranil ogromno energije, ki jo tudi več kot 170 let po Prešernovi smrti še vedno vlagajo v raziskovanje in ugotavljanje resnične podobe našega največjega poeta. Znano je, da se Prešeren, ko je bil še živ, ni pustil portretirati, kajti če bi se, bi ga tudi najbolj znani portretist tistega časa Matevž Langus gotovo upodobil. Še več, ko se je Prešeren preselil v Kranj, je bil že bolehen, »menda je postal celo tako neprepoznaven, da je Langus, ko so ga prosili, da ga v živo portretira, to odklonil«, je pripovedoval umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj ter dodal, da si najbrž ne bi želeli spomina na največjega pesnika v podobi iz let pred smrtjo.
Zato je še najbližje Prešernovi dejanski podobi tista, ki jo nje naslikal Goldenstein, in sicer leto dni po pesnikovi smrti. Slikar nemškega rodu, ki za nameček sploh ni bil portretist, ga je naslikal po spominu, saj se v zadnjih letih nista več videvala.
Svetlolasi pesnik
Kulturna zgodovina je poznala tudi zapise, da je Goldenstein Prešernov portret naslikal po predlogi, torej po podobi, ki je nastala še za časa pesnikovega življenja. In kje naj bi bila ta predloga? Veljala je za izgubljeno, vse do lanskega poletja. Do tistega trenutka, ko je med brskanjem po obsežni zbirki Muzeja za umetnost in obrt v Zagrebu prav dolgoletni muzejski svetnik Ferdinand Šerbelj naletel na manjši akvarelni Portret plavokosog muškarca (Portret svetlolasega moškega), ki je veljal za neodkritega. Potrpežljivo se je prebijal čez nešteta avtorsko neopredeljena umetniška dela, jih natančno in sistematično analiziral, nenadoma pa mu je zastal dih. Šerbelj se je zazrl v portret svetlolasca in ugotovil, da gre za Prešernovo upodobitev. To so pozneje potrdili tudi drugi ter si bili enotni, da naj bi bil najdeni portret še najbližje Prešernovi dejanski podobi in zato zgodovinsko najpomembnejši med doslej znanimi.
Kam na Prešernov dan
- Pred Prešernovo rojstno hišo bo od 12.00 do 13.30 potekal prenos tradicionalnega 36. recitala Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije in Radia Slovenija – Programa Ars.
- Obisk Prešernove, Čopove in Finžgarjeve rojstne hiše ter čebelnjaka Antona Janše bo od 8. do 16. ure brezplačen.
- Na Ljubljanskem gradu bo brezplačen ogled stalne razstave Slovenska zgodovina, Lutkovni muzej, Grajsko orožje in Kaznilnica, kratki film o zgodovini gradu, povzpeli se boste lahko na Razgledni stolp, od koder se odpira čudovit pogled na mesto.
- V Posavskem muzeju Brežice bo od 10.00 do 18.00 prost vstop v muzej, ob 10.00 si lahko pod vodstvom Alenke Černelič Krošelj ogledate tako razstavo Po Posavju z žlico in čašo kot tudi zaključek gostujoče razstave ob 100-letnici rojstva kuharskega mojstra Ivana Ivačiča - Ljudje naj bi kuhali z veseljem.
- Od 10.00 do 18.00 bo v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav ter nove postavitve v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića.
- Ogledate si lahko novo razstavo v Prešernovi hiši v Kranju, kjer nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Prosenc Stearns v seriji projekcij povezuje temo Krsta pri Savici z zgodbami ženskih likov v Prešernovi poeziji.
- V Narodnem muzeju Slovenije bo na Muzejski ulici med 11.00 in 12.00 vodeni ogled o Prešernovi rokopisni zapuščini, na Metelkovi pa Razstava fotografij Srdjana Živulovića ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki si jo lahko ogledate skupaj z avtorjem.
Tedaj se je slovenska stroka končno približala avtentični podobi Prešerna, ki se je ujemala z opisi, kot jih je zapustila pesnikova hči Ernestina Jelovšek, češ da je imel svetlejše lase: »Lase, ki so bili zelo gosti, mehki in svetli ...«
S podobe, ki jo je našel Šerbelj, je jasno razvidno, da je doslej najbolj znani portret, vsem dobro poznano olje na platnu iz leta 1950, Goldenstein naslikal kot repliko tega miniaturnega akvarela, dimenzije 8,2 x 7 cm.
Trgovina s portreti
Ker ne obstaja niti ena Prešernova likovna upodobitev, za katero bi lahko z vso gotovostjo trdili, da je nastala še za časa njegovega življenja, je toliko pomembnejše vsako novo odkritje njegovega portreta. Tik pred letošnjim kulturnim praznikom je za veliko presenečenje poskrbela ljubljanska Galerija Antikvitete Novak. K maloštevilnim upodobitvam Franceta Prešerna so v teh dneh dodali še en na novo odkrit portret, ki prikazuje pesnika v stoječi podobi. Portret z letnico 1905 je odkril zasebni zbiralec iz Ljubljane, naslikal pa ga je znani portretist tistega časa Anton Čeh. Čehov doslej najbolj znani portret Prešerna, ki je bil razstavljen v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, trenutno pa je v Muzeju Jesenice, je sicer datiran tri leta pozneje, 1908.
Zanimivo, da se v pritličju Cityparka v Ljubljani ravno v teh končuje izjemno oblegana razstava Gorenjskega muzeja. Obiskovalci lahko od 25. januarja uživajo v izbranih likovnih upodobitvah našega največjega pesnika, ki so nastala po opisih Prešernove zunanjosti njegovih sodobnikov, predvsem pa po fotografijah njegovih ožjih sorodnikov – sestre Lenke in bratranca Antona Svetine; menda jima je bil Prešeren še posebno podoben.
