PADLA JE KOCKA
Poštni delavci v primeru neuspešnih pogajanj za 19. februar napovedali stavko
Predsednik manjšega Sindikata poštnih delavcev, ki se je za stavko odločil že prejšnji teden, Saša Gržinič je dodal, da so njihove plače res nizke, vendar so zahteve lastnika družbe, torej države, po načrtovanem donosu take, da bi v primeru zgolj njihovega zvišanja bila obremenitev zaposlenih ter pritisk na njih še večji, to pa bi vodilo v še več bolniških odsotnosti in odpovedi.
Odpri galerijo
Arhivska fotografija. FOTO: Aleš Černivec, Delo
LJUBLJANA – Sindikat delavcev prometa in zvez pri Pošti Slovenije in Sindikat poštnih delavcev sta danes napovedala stavko za 19. februar, če do takrat ne bodo sklenili dogovora s poslovodstvom družbe. Kot so predstavniki obeh sindikatov danes znova poudarili, je njihova glavna zahteva razbremenitev zaposlenih v poštnem prometu.
Kot je povedala predstavnica Sindikata delavcev prometa in zvez Saška Kumer, je glavna težava v pomanjkanju kadrov, zato prihaja do velike obremenjenosti poštarjev, ki večinoma delajo več kot osem ur dnevno. »Na letni ravni to pomeni kar 133.000 ur viška, kolikor je znašala lanska številka,« je opozorila Kumrova in dodala, da zaposleni ne pristajajo več na prepričevanje, da je treba še malo potrpeti in stisniti, pač pa od vodstva zahtevajo, da zagotovi zadostno število zaposlenih. Po njenih besedah so se po zavrnjenem dogovoru konec januarja odločili poslovodstvu Pošte poslati stavkovne zahteve, te pa so v prvi vrsti povezane s pogoji dela, šele nato z večjimi plačami in drugimi materialnimi zahtevami. Sicer pa je po besedah Kumrove na sindikalni strani interes, da do dogovora pride še pred stavko.
Predsednik manjšega Sindikata poštnih delavcev, ki se je za stavko odločil že prejšnji teden, Saša Gržinič je dodal, da so njihove plače res nizke, vendar so zahteve lastnika družbe, torej države, po načrtovanem donosu take, da bi v primeru zgolj njihovega zvišanja bila obremenitev zaposlenih ter pritisk na njih še večji, to pa bi vodilo v še več bolniških odsotnosti in odpovedi.
»Zato je naša glavna zahteva, da pride do zmanjšanja obremenitev zaposlenih ter da se vzpostavi sistem, ki bo vzdržen,« je dejal Gržinič. Prav zato, ker pogajanja o tem na Pošti potekajo že mesece, v omenjenem sindikatu pravijo, da je še vedno možnost hitrega dogovora, saj so stališča znana že dolgo in ni česa skrivati. Če pa bo do stavke prišlo, bodo stavkali delavci v prometu, ki predstavljajo okoli dve tretjini oziroma okoli 4000 od vseh zaposlenih v družbi.
Tudi vodja pogajalske skupine na strani poslovodstva Pošte Slovenije Karmen Lebe Grajf je potrdila, da pogajanja doslej niso obrodila sadov, saj delodajalska stran vsem zahtevam sindikatov ni mogla ustreči. Ker sta sindikata predlog dogovora zavrnila, so zdaj prejeli napoved stavke. Kljub temu pogajanja nadaljujejo, Lebe Grajfova pa jih je ocenila kot zelo intenzivne.
»Naša osnovna usmeritev je, da zbližamo stališča tako, da bomo lahko sklenili dogovor. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da do stavke ne pride,« je dejala svetovalka uprave in dodala, da pogajanja tečejo tako o izboljšanju materialnega položaja zaposlenih kot tudi o izboljšanju delovnih pogojev, podrobnosti pa zaradi poteka pogajanj za zdaj ni razkrila.
O zahtevi po povečanju števila poštarjev je dejala, da so se lani srečevali z zelo velikimi težavami na trgu dela in kljub več razpisom niso mogli privabiti zadostnega števila zaposlenih.
V primeru, da bi do stavke prišlo, Lebe Grajfova pravi, da bo treba slediti zakonu o stavki in zakonu o poštnih storitvah. Ta poštne delavce v nekaterih primerih omejuje, saj mora družba zagotoviti minimalni standard, torej dostavo poštnih pošiljk. Sicer pa naj bi po njenih besedah s sindikatoma dogovarjali, da bi poštni promet tudi v primeru stavke potekal čim manj moteno.
Kot je povedala predstavnica Sindikata delavcev prometa in zvez Saška Kumer, je glavna težava v pomanjkanju kadrov, zato prihaja do velike obremenjenosti poštarjev, ki večinoma delajo več kot osem ur dnevno. »Na letni ravni to pomeni kar 133.000 ur viška, kolikor je znašala lanska številka,« je opozorila Kumrova in dodala, da zaposleni ne pristajajo več na prepričevanje, da je treba še malo potrpeti in stisniti, pač pa od vodstva zahtevajo, da zagotovi zadostno število zaposlenih. Po njenih besedah so se po zavrnjenem dogovoru konec januarja odločili poslovodstvu Pošte poslati stavkovne zahteve, te pa so v prvi vrsti povezane s pogoji dela, šele nato z večjimi plačami in drugimi materialnimi zahtevami. Sicer pa je po besedah Kumrove na sindikalni strani interes, da do dogovora pride še pred stavko.
Predsednik manjšega Sindikata poštnih delavcev, ki se je za stavko odločil že prejšnji teden, Saša Gržinič je dodal, da so njihove plače res nizke, vendar so zahteve lastnika družbe, torej države, po načrtovanem donosu take, da bi v primeru zgolj njihovega zvišanja bila obremenitev zaposlenih ter pritisk na njih še večji, to pa bi vodilo v še več bolniških odsotnosti in odpovedi.
»Zato je naša glavna zahteva, da pride do zmanjšanja obremenitev zaposlenih ter da se vzpostavi sistem, ki bo vzdržen,« je dejal Gržinič. Prav zato, ker pogajanja o tem na Pošti potekajo že mesece, v omenjenem sindikatu pravijo, da je še vedno možnost hitrega dogovora, saj so stališča znana že dolgo in ni česa skrivati. Če pa bo do stavke prišlo, bodo stavkali delavci v prometu, ki predstavljajo okoli dve tretjini oziroma okoli 4000 od vseh zaposlenih v družbi.
Tudi vodja pogajalske skupine na strani poslovodstva Pošte Slovenije Karmen Lebe Grajf je potrdila, da pogajanja doslej niso obrodila sadov, saj delodajalska stran vsem zahtevam sindikatov ni mogla ustreči. Ker sta sindikata predlog dogovora zavrnila, so zdaj prejeli napoved stavke. Kljub temu pogajanja nadaljujejo, Lebe Grajfova pa jih je ocenila kot zelo intenzivne.
»Naša osnovna usmeritev je, da zbližamo stališča tako, da bomo lahko sklenili dogovor. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da do stavke ne pride,« je dejala svetovalka uprave in dodala, da pogajanja tečejo tako o izboljšanju materialnega položaja zaposlenih kot tudi o izboljšanju delovnih pogojev, podrobnosti pa zaradi poteka pogajanj za zdaj ni razkrila.
O zahtevi po povečanju števila poštarjev je dejala, da so se lani srečevali z zelo velikimi težavami na trgu dela in kljub več razpisom niso mogli privabiti zadostnega števila zaposlenih.
V primeru, da bi do stavke prišlo, Lebe Grajfova pravi, da bo treba slediti zakonu o stavki in zakonu o poštnih storitvah. Ta poštne delavce v nekaterih primerih omejuje, saj mora družba zagotoviti minimalni standard, torej dostavo poštnih pošiljk. Sicer pa naj bi po njenih besedah s sindikatoma dogovarjali, da bi poštni promet tudi v primeru stavke potekal čim manj moteno.
