Poslanka NSi ostra glede čipiranja mačk: »Predpisujete kazni od 800 evrov do 30.000« (VIDEO)

Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah, obvezno čipiranje mačk in spremenjen način financiranja zavetišč, bo po pričakovanjih nadaljeval parlamentarno pot. V koaliciji so v razpravi pozdravljali predvidene novosti, ki da so nujno potrebne, v opoziciji pa so izpostavljali pomanjkljivosti.

»Ne gre za revolucionarno prenovo zakona, temveč za nadgradnjo, ki odgovarja na zaznane pomanjkljivosti. S tem zakonom krepimo našo skupno zavezanost etičnemu ravnanju, odgovornemu skrbništvu in varovanju javnega interesa, ki presega zgolj individualne izbire,« je poslancem pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.

Novela uvaja popolno prepoved baterijske reje kokoš nesnic. Po ministričinih pojasnilih je ukrep smiseln in izvedljiv, z visokim državnim sofinanciranjem prehoda, svetovalno podporo in odprtim dialogom z rejci pa menijo, da bo večina uspešno izvedla prehod.

Mateja Čalušić - ministrica za kmetijstvo FOTO: Blaž Samec

Drugi pomemben ukrep po besedah Čalušić prinaša novosti na področju rejnih živali in je vezan na prašičerejo. »Pujski so edini sesalci, pri katerih je še vedno dovoljeno, da rejec do sedmega dne starosti izvaja kirurško kastracijo brez anestezije in protibolečinskih sredstev. Ta izjema ne vzdrži več strokovne ne etične presoje,« je izpostavila in dodala, da bo Slovenija sledila številnim evropskim državam, ki so takšne izjeme že odpravile.

Novela spreminja tudi model financiranja zavetišč. »Odpravili smo 90-dnevno obdobje, v katerem so morala zavetišča kriti vse stroške sama. Po novem občine krijejo stroške prvih 60 dni, nato do 180. dneva stroške prevzame država, po tem obdobju pa država krije 20 odstotkov nastalih stroškov,« je pojasnila ministrica. Spremembe prinašajo tudi možnost začasnega rejništva, ki spodbuja posvojitve in sprošča mesta v zavetiščih.

Odzivi iz opozicije

Iz vrst opozicije so izpostavljali predvsem pomanjkljivosti. Nepovezani poslanci po besedah vodje njihove poslanske skupine Anžeta Logarja podpirajo rešitve, ki prispevajo k večji dobrobiti živali: »Ampak podpiramo jih lahko, če so zakonite, premišljene in izvedljive, zato ta zakon zasluži temeljito presojo.«

»Občine dobivajo obveznost, da na vsakih 800 registriranih psov zagotovijo eno mesto v zavetišču. To je praviloma dobrodošla ureditev, realnost pa govori drugače. Mnoge občine nimajo zavetišč niti sredstev za takšno vzpostavitev,« je izpostavil.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je izpostavila, da so zavetišča prepolna in da veterinarski inšpektorji vodijo prekrškovne postopke proti županom, ker niso ustanovili svojega zavetišča. »Niso pa prišli z rešitvijo, kako izboljšati stanje v zavetiščih do tega predloga zakona, ki pa seveda bremena plačevanja prelagajo na občine,« je izpostavila. Ob tem pa ocenila, da se stanje v zavetiščih s tem ne bo izboljšalo.

Govorila je tudi o čipiranju mačk. »Predpisujete kazni od 800 evrov do 30.000. Če ni mačka čipirana, pojdite na kmečko dvorišče in dokažite kmetu, katera je njegova mačka, katera je sosedova in katera je potepuška mačka. Ne morete dokazati. In te mačke, ki nimajo lastnikov, bodo vse zdaj čigave? Občinske. Torej še eno breme za občine,« je bila ostra v svojem govoru.