Poslanci odobrili vojski več denarja, Levica v boj proti

Za so glasovali v koaliciji, ob vzdržanem poslancu DeSUS Juriju Lepu ter SNS in poslanca narodnosti. Proti so bili v ostalih opozicijskih strankah.

Zakon predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.

Minister za obrambo Matej Tonin je večkrat poudaril, da je od tega zakona odvisno dolgoročno preživetje Slovenske vojske. Med predvidene investicije so po njegovih besedah uvrstili tiste, ki so resnično nujne, med drugim tudi osebno opremo vojakov in posodobitev infrastrukture oz. vojašnic.


DZ je sicer na seji konec oktobra razpravljal o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonu. Predlog je DZ zavrnil. Poleg Levice so ga podprle še LMŠ, SD in SAB, ki so menile, da je prav, da se o taki naložbi, zlasti ob drugih potrebah v epidemiji, izrečejo državljani. Medtem so v koaliciji in SNS poudarili pomen varnosti in mednarodnih zavez ter nujnost vlaganja v SV.

Levica napoveduje refernedum, Mors pravi: nedopustno

Koordinator Levice Luka Mesec napoveduje, da bodo že v soboto začeli zbirati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega referenduma o zakonu. Zakonu nasprotujejo tudi LMŠ, SD in SAB, aktivno sodelovanje pri referendumskih postopkih pa napoveduje le SD.. Kot navajajo na obrambnem ministrstvu, pa so pridobili pravno mnenje, po katerem bi bil referendum o zakonu o investicijah v SV ustavno nedopusten. Sklep, da bi bil zakonodajni referendum o tem vprašanju nedopusten, je državnemu zboru vlada sicer že predlagala.

Nadgradnja radarjev

Ravno v četrtek je sicer vlada na seji prižgala zeleno luč eni vojaških investicij, saj je v veljavni načrt razvojnih programov med drugim uvrstila nadgradnjo radarja dolgega dosega GM403. Namen projekta je nadgraditi dva radarja dolgega dosega z zamenjavo obstoječih interogatorjev z novimi interogatorji, da bi tako zagotovili delovanje dveh radarjev dolgega dosega v skladu z zahtevami evropske uredbe. Uredba določa zahteve za nadzorne sisteme v zraku in na zemlji z namenom zagotovitve usklajenega delovanja, interoperabilnosti in učinkovitosti sistemov ter za namen civilno vojaške koordinacije. Skladno z uredbo se bodo nadgradili tudi transponderji na vojaških zrakoplovih, so zapisali na ministrstvu za obrambo.