MNENJA SO DELJENA

Pomoč pri predčasnem končanju življenja kmalu tudi v Sloveniji?

Preverili smo, kako daleč je predlog zakona, o katerem se krešejo mnenja.
Fotografija: Simbolična fotografija. FOTO: Pixabay
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Pixabay

V zadnjih tednih je po Sloveniji odmevala zgodba upokojene ravnateljice in učiteljice Alenka Čurin Janžekovič, ki živi z neozdravljivo boleznijo in hudimi bolečinami. Odločila se je namreč, da se bo v Švici, kjer si je uredila papirje za evtanazijo, za vedno poslovila od neznosnih bolečin.  

Čurin Janžekovičeva je pred časom izrazila prepričanje, da bi morali imeti takšno možnost tudi v Sloveniji. »Argument, da zakon nima dovolj varovalk in da se ga bo dalo izkoriščati, je zame brezpredmeten. Ni zakona brez lukenj, če jih pač iščeš,« je povedala.

Lani je o uzakonjenju evtanazije oziroma prostovoljnega končanja življenja v Sloveniji tekla obširna javna razprava. V združenju Srebrna nit so namreč pripravili osnutek predloga zakona o pomoči pri predčasnem končanju življenja. Največ pomislekov o zakonu so izrazili v zdravniški organizaciji in nekateri pravniki.

Slovensko zdravniško društvo proti

»Zdravniki smo zavezani ohranjanju človekovega zdravja in življenja, kar je tudi naše osnovno poslanstvo. Nedopustno je, da predlog zakona zdravnikom nalaga izvedbo evtanazije, kar je v diametralnem nasprotju z našim osnovnim poslanstvom,« so takrat poudarili v zdravniškem društvu.

Med drugim se je pri delu stroke pojavil pomislek, da zakon preširoko obravnava, kdo lahko zaprosi za pomoč pri končanju življenja, zato so v združenju napovedali, da bodo osnutek spremenili tako, da bo za pomoč lahko zaprosil le bolnik ob neznosnem trpljenju in pri terminalni bolezni. Omejili bodo tudi čas, ko bolnik lahko zaprosi za pomoč, to bo kratko obdobje pred koncem življenja.

Predlog zakona je pripravljen

Biserka Meden Marolt iz združenja za dostojno starost Srebrna nit. FOTO: Simona Fajfar
Biserka Meden Marolt iz združenja za dostojno starost Srebrna nit. FOTO: Simona Fajfar
Pisci zakona vztrajajo, da je trpljenje subjektivna kategorija, ki jo lahko razume in ubesedi le posamezni bolnik. »Zdravnik pa lahko objektivno potrdi, da okoliščine potrjujejo, da bolnik res neznosno trpi,« je na eni izmed okroglih miz dejal Dušan Keber. Dodal je, da po spremenjenem osnutku duševni bolniki ne bodo imeli možnosti zaprositi za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Več mesecev po omenjeni razpravi smo preverili, kako napreduje priprava omenjenega predloga zakona. Kot so nam pojasnili v združenju Srebrna nit, je predlog zakona sicer spisan, a ima ta hip še status »interno«. Kot so napovedali, ga bodo v kratkem predstavili na novinarski konferenci, nato pa bo šel v parlamentarni postopek.

Cerkev takšnemu predlogu odločno nasprotuje

Pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odločno nasprotuje tudi slovenska Cerkev. Kot nam je odgovoril generalni tajnik Slovenske škofovske konference Tadej Strehovec, se Katoliška cerkev »zavzema za spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, zato zavrača končanje življenja z aktivno evtanazijo ter odločno nasprotuje uzakonitvi nasilnega končanja človeškega življenja s t. i. medicinsko zastrupitvijo«.

V Sloveniji po njihovem mnenju ni potrebe po uvedbi evtanazije, saj je ta v nasprotju s pravico do življenja in solidarnostjo med zdravimi in bolnimi. Prepričani so, da uzakonitev evtanazije »odpira vrata za številne zlorabe, sprevrača pomen zdravstva in medicine ter je pogostokrat razumljena kot ekonomski ukrep za zmanjšanje izdatkov za bolne in ostarele«.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije