Pomagali bi, a se bojimo

Prva pomoč naj bo sestavni del učnih načrtov že v vrtcih ter v osnovnih in srednjih šolah, poudarjajo pri nacionalnih združenjih Rdečega križa in Rdečega polmeseca ob svetovnem dnevu prve pomoči ter pozivajo vlade, naj končno podprejo vključevanje vsebin prve pomoči v izobraževalne namene.

»Omogočanje otrokom in mladim, da se naučijo in dajejo prvo pomoč, je ena od strategij za doseganje varnejšega okolja in odpornosti za vse državljane,« je poudaril Željko Malić, samostojni strokovni sodelavec pri Rdečem križu Slovenije (RKS) za prvo pomoč. »Strokovnjaki so dokazali, da se otroci in mladi lahko naučijo in izvajajo prvo pomoč, in zasnovali izobraževalno pot za vključitev prve pomoči v šolski učni načrt. Ponovno pozivamo k uvedbi obveznega usposabljanja in izobraževanja iz prve pomoči v vrtcih in šolah, kar je del našega cilja za zagotovitev splošnega dostopa do usposabljanja o prvi pomoči v vseh življenjskih obdobjih. Prva pomoč je obvezen del šolskega učnega načrta v približno 20 odstotkih držav, v katerih so ustanovljena nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Poleg tega je usposabljanje iz prve pomoči obvezno za učitelje in šolsko osebje v približno 27 odstotkih držav.« ​Če otroke in najstnike naučimo preventivnih ukrepov in jim pomagamo prepoznati morebitne nevarnosti v vsakdanjem življenju, lahko zmanjšamo število nesreč v njihovem okolju, poudarjajo, po zaslugi osnovnega usposabljanja pa bodo znali pomagati v takšnih razmerah in bodo zmanjšali posledice vsakodnevnih nesreč. Pomembno se je zavedati, da lahko vsakdo, ne glede na starost, sodeluje pri izvajanju ukrepov za reševanje življenj in zagotavljanju večje varnosti v svojem okolju!

Šteje vsaka minuta

Vsako leto zaradi pomanjkanja pravočasne pomoči ali neustrezne prve pomoči umre več milijonov ljudi, je opozorila mag. Vesna Mikuž, predsednica RKS, in se v letošnji poslanici zahvalila vsem prostovoljkam, prostovoljcem in zaposlenim za ves prosti čas, znanja in izkušnje, ki jih posvečajo največjemu humanitarnemu dejanju, to je prvi pomoči. »Prva pomoč, vključno z oživljanjem, je ključno dejanje za učinkovito in hitro zdravljenje poškodb in bolezni, s čimer se poveča možnost preživetja.« Samo bolničarji ekip prve pomoči RKS so od oktobra 2020 do konca junija letos v oporo zdravstvenim delavcem v slovenskih bolnišnicah opravili 31.305 ur dela, skupaj pa so prostovoljci in zaposleni v RKS lani in letos zaradi covida-19 poleg izvajanja rednega humanitarnega poslanstva opravili 157.098 ur, kar je toliko, kot jih v letu dni opravijo v podjetju s 75 zaposlenimi. »Poznavanje prve pomoči je v Sloveniji čedalje boljše. V RKS ugotavljamo, da s kontinuiranim delom pozitivno vplivamo na posameznikovo samozavest ter posledično na njegovo odločitev za pomoč ponesrečenemu in/ali nenadoma oboleli osebi,« nadaljuje Malić in pojasnjuje, da obstajajo različni programi usposabljanja, ki se razlikujejo tudi po zahtevnosti in obsegu, mnogi pa se udeležujejo številnih brezplačnih tečajev in izobraževanj, ki jih za izboljšanje znanja prve pomoči in dviga možnosti preživetja po nenadnem srčnem zastoju organizirajo lokalne skupnosti, RKS in zdravstveni domovi po Sloveniji. »Prebivalci Slovenije smo pripravljeni dajati prvo pomoč ponesrečeni osebi, ampak zaradi strahu pred povzročitvijo dodatne škode želimo to velikokrat prepustiti komu drugemu,« še ugotavlja. »Študije kažejo, da je le majhen delež laikov pripravljen oživljati osebo s srčnim zastojem. Se pa v zadnjih letih povečuje. Ko je nekdo smrtno ogrožen, je za osebe v njegovi bližini pomembno predvsem, da hitro naredijo, kar je prav, to pa pomeni vse, kar je razumno mogoče, da se reši življenje. Ob svetovnem dnevu želimo kar največ ljudi spomniti, da šteje vsaka minuta in je pomembno pristopiti in pomagati, znanje prve pomoči pa redno obnavljati, zato smo pristojnim že predlagali, naj to znanje občasno obnovijo tudi vsi vozniki motornih vozil.«