Pomagajmo rešiti malo Mio!

Za starše je vedno velik šok, ko izvedo, da njihov dojenček ni zdrav. Tako rekoč podre se jim svet, toda velika večina se jih ne preda usodi, ampak na vse načine poskuša pomagati svojemu otroku. Takšna sta tudi 32-letna Jasmina Belšak in 39-letni Marjan Plejnšek iz Gradišča v občini Sveti Tomaž, nedaleč od Ormoža. Njuna 14-mesečna drugorojenka Mia se spopada z zelo redko boleznijo limfangion, na levi strani trupa se ji je pojavil izrastek. Poleg tega ima na levi roki, ta je tudi krajša, zraščena prsta, ki ju bo čez nekaj let treba operirati.

Od doma samo v klinični center

Ob rojstvu 30. julija lani je sicer tehtala kar 4800 gramov, s se od takrat zdravi v ljubljanskem kliničnem centru, vse nadaljnje zdravljenje pa je mogoče izključno v Bruslju, saj takšnega pri nas ne poznamo. Za boljši jutri bo Mia potrebovala terapije, ki jh naše zdravstvo ne krije, zaradi česar sta Jasmina in Marjan v hudi finančni zagati, iz katere sama ne vidita izhoda. »S podaljšanim delom sem sposoben zaslužiti za vse potrebno za celo družino, žal pa ne tudi toliko, kolikor potrebujemo za zdravljenje naše Mie. S težkim srcem moramo prositi, da bi zbrali nekaj nujno potrebnih sredstev. Že vnaprej smo hvaležni vsem, ki bi nam lahko pomagali, šteje vsak evro,« nam je povedal oče Marjan, zaposlen v lesarskem podjetju v Središču ob Dravi.

Jasmina je povedala, da v službo ne more, saj Mia dobiva zdravila, ki ji slabijo imunski sistem in je dovzetna za druge bolezni, zato mora biti doma, v izolaciji, prav tako njena tri leta in pol stara sestrica Pia, ker bi lahko kakšen virus prinesla iz vrtca. Jasmina, ki prihaja iz okolice Ptuja, in Marjan, ki je domačin iz Gradišča, še pojasnita, da so zdravniki že v šestem mesecu njene nosečnosti ugotovili, da je nekaj narobe, nihče pa ni natančno vedel, za kakšno tvorbo gre, spisali so različna mnenja. Prav to in nenavadno visoka teža sta zahtevala porod s carskim rezom. Zdaj vsaka dva tedna na UKC Ljubljana merijo tvorbo in ob tem določajo količino zdravil, ki jih zaužije Mia. Te morajo starši sami plačati, prav tako morajo kriti stroške obiskov v Bruslju, kamor so po nasvetu naših zdravnikov prvič odpotovali marca: prevoz jih stane okoli 1000 evrov, drago je tudi bivanje, za vsak pregled v bolnišnici odštejejo 300 evrov. Zdaj čakajo na termin za skleroterapijo, predvidoma naj bi ga dobili ta ali prihodnji mesec.

Po enem mesecu v smeti

»Tvorbo bodo poskušali z injekcijami okužiti, da se bunkice vnamejo ter začnejo pokati in se krčiti. Končnega rezultata resda ni možno napovedati, a se je že doslej zmanjšala za polovico. Zato moramo biti optimisti in pričakujeva, da bo naši deklici vse bolje,« povesta mamica in očka. Žalostna sta, ker se njuna otroka ne smeta družiti z vrstniki. »Nikakor ne smemo domov prinesti prehlada, vmes je bil še covid in smo se dodatno bali. Zato sem od jutra do večera s hčerkama. Mia mora uživati še druga zdravila, ob tem ji dajemo pod pazduhe posebne obliže. Veliko zdravil in pripomočkov je treba plačati, najdražji je sirup, ki za mesec dni stane 320 evrov. Ker je uporaben samo 30 dni, ga moramo zavreči, če Mia ne zaužije vsega,« pripoveduje Jasmina. »Marjan dela od jutra do večera, a kljub temu ne bi šlo brez pomoči sorodnikov in prijateljev, zdaj pa tudi od njih ne moremo pričakovati preveč.« Še enkrat poudarita, da nista vajena prositi pomoči, zdaj pa se obračata na vse rojake, ki lahko pogrešijo kakšen evro. Spoštovane bralke in bralci, svoje prispevke lahko nakažete v dobrodelni Sklad Ivana Krambergerja.