LJUBLJANA – Slovenci se v Evropi po vernosti uvrščamo nekje na sredino, delež vernih pa je dokaj stabilen. Tudi finančni škandal v mariborski nadškofiji na vernost ne bo bistveno vplival, meni upokojeni profesor Marko Kerševan. Profesor Igor Bahovec ocenjuje, da smo Slovenci versko precej polarizirani, saj se polovica hitro označi za verne, polovica pa ne.
V Sloveniji po podatkih urada za verske skupnosti trenutno deluje 43 uradno registriranih verskih skupnostih. Med njimi je največja Katoliška cerkev, za pripadnike katere se je ob popisu prebivalstva leta 2002 izreklo 57,8-odstotka Slovencev. Sledita islamska verska skupnost, za pripadnike katere se je ob popisu izreklo 2,4 odstotka prebivalstva, in pravoslavna verska skupnost, za pripadnike katere se je ob popisu označilo 2,3 odstotka prebivalstva.
Po podatkih Slovenske škofovske konference naj bi bilo sicer pripadnikov Katoliške cerkve več, kot je pokazal popis (predvsem, ker se jih slabih 16 odstotkov ob popisu ni želelo izreči o veroizpovedi), in sicer naj bi jih bilo v letu 2011 76,6 odstotka. Pri tem je po podatkih omenjene konference največji odstotek katoličanov med prebivalci mariborske nadškofije (84,8 odstotka), najmanjši pa v koprski škofiji (67,9 odstotka).
Na vernost naroda kažeta tudi izrekanje o osebni veri in ugotavljanje obredne vernosti
Pripadnost posamezni verski skupnosti pa ni edini podatek, ki kaže na vernost nekega naroda. Po besedah profesorja sociologije religije na Teološki fakulteti Igorja Bahovca lahko namreč o vernosti sklepamo preko treh različnih vidikov – poleg izrekanja o tem, kateri verski skupnosti nekdo pripada, tudi prek izrekanja o osebni vernosti v smislu verovanja in molitve ter prek ugotavljanja obredne vernosti v smislu obiskovanja obredov.
Če pogledamo opredeljevanje Slovencev o vseh treh naštetih vidikih vernosti, lahko po besedah Bahovca ugotovimo, da se je izrekanje Slovencev za pripadnike Katoliške cerkve v Sloveniji v zadnjih 15 letih nekoliko zmanjšalo, vendar ne bistveno. Tako se trenutno za pripadnika Katoliške cerkve izreka nekaj manj kot 70 odstotkov Slovencev, medtem ko se jih je prej za pripadnike izrekalo nekaj več kot 70 odstotkov.
Na drugi strani se je v zadnjih dveh ali treh letih od 10 do 15 odstotkov povečala osebna vernost, medtem ko obredna vernost ostaja na približno enaki ravni in je ves čas dokaj stabilna. Tako k maši tedensko hodi okoli 15 odstotkov Slovencev, še dodatnih 15 odstotkov pa gre k maši enkrat na mesec.
V zadnjih letih se je spremenilo število tistih, ki le delno pripadajo Katoliški cerkvi. »Delež teh se je v zadnjih letih zmanjšal, to pa predvsem na račun tistih, ki niso bili zelo tesno vpeti v versko skupnost. Podobno to velja tudi za islam, pravoslavje in evangeličane,« pravi Bahovec. V zadnjih letih se je tudi zelo zmanjšalo število cerkvenih pogrebov in povečalo število civilnih. »V Ljubljani je že vsak drugi pogreb civilen, kar je kar velika sprememba,« pravi.
Po besedah upokojenega profesorja sociologije religije na Filozofski fakulteti Marka Kerševana se Slovenci po vernosti med evropskimi narodi uvrščamo nekje na sredino. »Smo nekje med Češko in Švedsko, ki veljata za najmanj verni državi, ter Poljsko in Irsko, ki veljata za najbolj verni, vendar bliže Češki in Švedski,« pravi Kerševan. Ob tem dodaja, da nam je med neposrednimi sosedami po stopnji vernosti še najbliže Madžarska, širše v Evropi pa se lahko primerjamo z Belgijo, Nemčijo in Norveško.
Bahovec pa ocenjuje, da je Slovenija, kar se tiče vernosti, zelo polarizirana država, saj se jih polovica dokaj hitro opredeli za verne, druga polovica pa ne tako hitro, medtem ko v drugih državah prevladujejo bodisi verni bodisi neverni. Slovenija se lahko sicer po vernosti po njegovih besedah primerja z Nemčijo ali Avstrijo.
Po besedah Kerševana v daljšem obdobju vernost stabilna
Po podatkih Nadškofije Ljubljana je bilo v ljubljanski nadškofiji leta 2011 krščenih 4545, birmanih pa 3175 otrok. V letu 2012 je bilo krščenih 4226 in birmanih 4167 otrok. Ker je bilo po podatkih statističnega urada v občinah, ki so na ozemlju ljubljanske nadškofije, leta 2011 rojenih 9200 otrok, to pomeni, da je bila na ozemlju ljubljanske nadškofije leta 2011 krščena okoli polovica otrok. Podatkov za mariborsko nadškofijo pa STA ni uspelo pridobiti.
Po besedah Kerševana, ki najnovejših raziskav sicer ne pozna, se vernost Slovencev v daljšem obdobju niti bistveno ne zmanjšuje niti ne povečuje. »Lahko bi rekli, da se pri vernosti Slovencev skozi več zadnjih desetletij kot neka značilnost izkazuje stabilnost. Pri tem ugotavljamo, da je, če imamo predvsem v mislih Katoliško cerkev, slaba tretjina ljudi z njo tesno povezana; dobra tretjina se ima za verne, vendar je od nje nekako oddaljena; slaba tretjina pa je tistih, ki se imajo za neverne ali se opredeljujejo kot ateisti,« pravi.
In kako je dogodek, kot je finančni škandal v Nadškofiji Maribor, vplival na vernost tistih, ki se izrekajo za pripadnike Katoliške cerkve? Po besedah Kerševana dogodek nanje ni vplival in tudi ne more vplivati. »Gotovo pa je vplival na zmanjšanje zaupanja vernikov do cerkvenih vodstev, še posebej, ko ta delujejo na področjih, ki niso področja vernosti. Prispeval je tudi k večji kritičnosti vernikov in večji notranji diskusiji v Cerkvi,« ugotavlja Kerševan.
Po mnenju Bahovca pa je škandal na vernost članov Katoliške cerkve vplival različno: »Na tiste, ki so tesno povezani s Katoliško cerkvijo in katerih vernost je močna, je vplival delno v smislu zaupanja do institucije, ne pa tudi na njihovo izražanje vere. Na tiste, ki vero iščejo, pa je vplival pomembno v smislu, da se je zmanjšalo njihovo zaupanje in da težje najdejo razloge za vernost. Zadnje še posebej velja za mlade kristjane.«
