Poletje 2025: meteorologi svarijo pred skrajnimi vremenskimi razmerami
Potem ko so meteorologi s portala Severe Weather Europe že sredi marca objavili prve dolgoročne napovedi vremena poleti, so jim sledili še vremenoslovci na agenciji za okolje (Arso). Ker so oboji uporabili enak model iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), sta napovedi zelo podobni, je pa Arsova bližje prvemu poletnemu mesecu in zato je tudi verjetnost, da bo bolj točna, večja.
Še vedno velja, da naj bi bilo letošnje poletje v večjem delu Evrope, tudi v Sloveniji, vroče in razmeroma suho. »Če se bodo napovedi uresničile, lahko torej pričakujemo podoben tip poletja, kot smo ga imeli leta 2022. Težave bi nam lahko povzročali tako vročinski valovi kot tudi zaradi sušnih razmer povečana nevarnost požarov v naravnem okolju,« so ob tem posvarili na Arsu, kjer pa dodajajo, da se je treba zavedati, da sezonske napovedi v zmernih geografskih širinah niso zelo zanesljive, vseeno pa lahko podajo okvirno informacijo o razmerah, ki jih najverjetneje lahko pričakujemo.
Maja in junija bomo imeli nekoliko več padavin.
Spomnimo, tudi meteorologi s portala Severe Weather Europe so nas posvarili pred prihajajočo vročino: V Sloveniji bi bile lahko poletne temperature dve stopinji višje od povprečja, enako velja za Avstrijo, Balkan in vzhodno Evropo, medtem ko bo v zahodni Evropi le stopinjo topleje od dolgoletnega povprečja. Maja in junija bomo imeli v Sloveniji in na Hrvaškem nekoliko več padavin, še posebno maja. Za julij prve dolgoročne napovedi kažejo na izredno sušno obdobje. Predvsem Slovenija bi lahko dobila veliko manj padavin od dolgoletnega povprečja, medtem ko bodo okoliške države in celotni Balkan ostali nekje v običajnih mejah.
Upamo lahko, da se ne glede na napovedi ne ponovi poletje 2022. Takrat smo bili namreč julija priča največjemu požaru v zgodovini Slovenije; na Krasu je pred tremi leti zgorelo območje, veliko več kot 2500 hektarjev, z ognjem pa se je več kot en teden borilo na tisoče gasilcev in drugih prostovoljcev.
Pri dolgoročnih napovedih vremenarji običajno upoštevajo tri najpogostejše modele, ki večinoma temeljijo na spremembah zračnega tlaka, ob tem pa poudarjajo, da napovedi za tako daljno prihodnost, torej nekaj mesecev, niso povsem zanesljive in se lahko še spremenijo, zato jih tudi periodično dopolnjujejo in posodabljajo.
