KAKOVOST ZRAKA

Poleti nam škodi ozon

Objavljeno 18. april 2020 14.44 | Posodobljeno 18. april 2020 14.44 | Piše: Aleksander Brudar

Ob predvidenem postopnem odpiranju države in s tem tudi nekoliko povečanem prometu bodo morale ogrožene skupine prebivalstva paziti tudi na stopnjo onesnaženega zraka.

V ranljivo skupino spadajo otroci in starejši pa ljudje z astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. FOTO: Guliver/Getty Images
Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javnozdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja, pomeni tveganje za zdravje, ki se mu vsaj v urbanem okolju tako rekoč ni možno izogniti; v Evropi vsako leto od 40.000 do 130.000 ljudi umre zaradi posledic izpostavljenosti onesnaženemu zraku, ki ga povzroča promet.

Višja koncentracija ozona je predvsem ob stabilnem jasnem in vročem vremenu.

image
Svoje prispevajo tudi izpušni plini. FOTO: Reuters
Zadnje tedne, ko se je po Sloveniji skoraj povsem ustavilo javno življenje, s tem pa tudi promet po glavnih mestnih ulicah in tudi avtocestah, so nekateri lažje zadihali. Zrak je bil namreč v primerjavi s časom pred strogimi omejitvami zaradi preprečitve širjenja novega koronavirusa čistejši. Če ne drugega, je bilo v njem zagotovo manj zelo nevarnih delcev PM10. A že v bližnji prihodnosti, ko bomo spet počasi zagnali gospodarstvo, se vse lahko zelo hitro spremeni. Že res, da se povišana raven omenjenih nevarnih delcev v zraku pojavlja predvsem pozimi, ko se prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, priključijo še dodatni viri, na primer kurišča in neugodne klimatske razmere, a to še ne pomeni, da poleti nimamo težav. Takrat nam največ preglavic dela predvsem troposferski ali škodljivi ozon.

»Troposferski ozon je posledica emisij onesnaževal v zraku zaradi človekove dejavnosti in je v preveliki koncentraciji škodljiv za zdravje ljudi in okolja,« pojasnijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Nastaja s kemijskimi reakcijami iz dušikovih oksidov in lahkohlapnih ogljikovodikov ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija). »Vir dušikovih oksidov je predvsem promet, lahkohlapne ogljikovodike pa v ozračje prispevajo gospodinjstva, industrija, promet, bencinske črpalke, kemične čistilnice in v znatni meri tudi naravni viri,« še razložijo na NIJZ. Kolikšna bo koncentracija ozona, je zelo odvisno tudi od meteoroloških razmer. »Višja bo predvsem ob stabilnem jasnem vremenu z močnim sončnim sevanjem, visokimi temperaturami in šibkim vetrom, zlasti na območjih v bližini virov emisij predhodnikov ozona. Dež spere ozon in tudi njegove predhodnike iz ozračja, ob oblačnem vremenu pa je moč UV-sevanja manjša. Ob takih razmerah zaradi manjše intenzivnosti fotokemijskih reakcij praviloma nastaja manj ozona.«

Slabo vpliva na srce

image
Že nekaj tednov nismo priča takšnim prizorom. FOTO: Voranc Vogel
Ozon najbolj prizadene predvsem dihala, saj prek njih vstopa v telo. Na NIJZ pojasnijo, da povzroči zmanjšanje pljučne funkcije, poveča odzivnost dihal, oslabi obrambni mehanizem dihal, povzroči poslabšanje astme. »Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, ki se med drugim kažejo z vplivi na delovanje srca ter razvoj ateroskleroze. Povezujejo ga z večjo obolevnostjo (dihala, obtočila, srce) in večjo umrljivostjo zaradi teh vzrokov.« Škodljivi učinki so odvisni od časa izpostavljenosti, koncentracije ozona v zraku in fizične dejavnosti: večji učinek je pri večji fizični obremenitvi.

Ranljive skupine, to so otroci in starejši pa ljudje z astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ter z boleznimi srca in vsi, ki so fizično aktivni na prostem, denimo gradbeni delavci, morajo biti zato še posebno previdni. Od maja pa do septembra naj redno spremljajo napovedi in obvestila Agencije RS za okolje v zvezi z onesnaženostjo zunanjega zraka z ozonom. Na splošno pa velja, da predvsem v času vročih, jasnih in sončnih dni (od maja do septembra) prostore zračimo v jutranjih urah in delu dopoldneva, da se popoldne zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi aktivnosti na prostem izvajamo v jutranjih urah, ko je koncentracija ozona nižja. Čez dan je najvišja med 12. in 16. uro, na Primorskem in Obali pa med 12. in 18. uro. V tem času se torej izogibamo fizični dejavnosti na prostem. To velja tudi za hribe, saj je tam poleti koncentracija ozona visoka.




Deli s prijatelji