Pol stoletja od prvega avtocestnega odseka Vrhnika–Postojna (FOTO)
Muzej novejše zgodovine Slovenije letos s priložnostno razstavo Slovenika, zares si čudovita! zaznamuje 50. obletnico prvega avtocestnega odseka Vrhnika–Postojna v Sloveniji in Jugoslaviji.
Na razstavi, ki so jo odprli pred dnevi, je poudarek predvsem na fotografskem gradivu različnih avtorjev iz bogate zakladnice fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Marjana Cigliča, Naceta Bizilja, Edija Šelhausa, Joca Žnidaršiča, Ivana Kramžarja, Vladimirja Čuka, Svetozarja Busića, Rudija Paškulina, Leona Jereta in drugih, ter nekaj iz arhiva Družbe za avtoceste Republike Slovenije. Avtorici razstave sta višja kustosinja Irena Ribič in kustosinja Monika Močnik. Na ogled bo do 31. avgusta 2022.
Od prve mine do odprtja
Več kot 40 razstavljenih fotografij, ki ponazarjajo vse, od prve sprožene mine na gradbišču pred začetkom del do zahtevnih faz gradnje in na koncu slovesnega odprtja dobri dve leti po začetku del, je skupaj s predmeti – uniformami prvih cestninskih delavcev, kovčkom in torbico za prevažanje denarja in pričevanji na ogled v prvem nadstropju muzeja in na platoju pred njim. Muzej novejše zgodovine Slovenije skupaj z družbo Dars, ki je tudi donator pri projektu, jeseni načrtuje izid kataloga z bogatim slikovnim gradivom.
»Muzej se ob tej priložnosti zahvaljuje družbi Dars, donatorjem ter mnogoterim pričevalcem, ki so sodelovali pri gradnji prvega avtocestnega odseka v Sloveniji Vrhnika–Postojna, pričevalcem, ki so opravljali do takrat nepoznan poklic cestninarja, in pričevalcem, ki so skrbeli za vzdrževanje te tako imenovane velike ceste,« so sporočili iz muzeja.
Prelomno leto na področju urejanja in gradnje cestnih omrežij je bilo leto 1966. Takrat je bila izdelana prva študija o možnosti graditve hitrih cest v Sloveniji, ki je bila na podlagi javne obravnave in strokovne razprave temelj republiškega zakona o modernizaciji cestne povezave Šentilj–Nova Gorica, ki ga je skupščina SRS sprejela 10. marca 1969. Na tej trasi se je promet namreč povečal za kar dve tretjini.
Sprejet je bil odlok o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika–Postojna–Razdrto in Hoče–Levec, za katerega bi del finančnih sredstev zagotovila takratna Socialistična Republika Slovenija, del pa bi bil posojilo pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj (IBRD), ki je v 60. letih Jugoslaviji za graditev avtocest namenila več posojil. Zaradi drugih jugoslovanskih republik, ki so prav tako želele graditi moderne štiripasovne ceste, je bila kvota posojila, ki jo je IBRD namenila Jugoslaviji, premajhna.
Zvezni izvršni svet, ki je odločal o razdelitvi posojil med republikami, je odločil, da posojila Sloveniji ne odobri, ker naj bi bile druge republike do tega bolj upravičene. V Sloveniji je nastala t. i. cestna afera. Vsi organi oblasti, mediji in prebivalstvo Slovenije so takrat stopili v bran republiški vladi in njenemu predsedniku Stanetu Kavčiču ter ga v njegovih zahtevah po enakovredni obravnavi zahtev soglasno podprli. Na koncu je bil delni kompromis med republiško in zvezno oblastjo, tako da je Slovenija za odsek Vrhnika–Postojna le dobila 16,1 milijona dolarjev posojila.
Podjetja iz vse Jugoslavije
Gradnja prvega odseka avtoceste se je začela 22. maja 1970, uradno odprtje je bilo 29. decembra 1972, le malo prej pa je Kavčič odstopil s položaja predsednika slovenske vlade. Skoraj 32 kilometrov dolg odsek so gradila podjetja iz vse Jugoslavije. Gradnja je bila razdeljena na tri pododseke: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec ter Unec–Postojna.
1966 je bilo prelomno leto na področju urejanja in gradnje cestnih omrežij v Sloveniji.
Ime Slovenika se navezuje na poimenovanje cestnih omrežij, ki povezujejo Slovenijo od severovzhoda do jugozahoda: Šentilj–Koper (za smer od SZ do JV: Karavanke–Obrežje se imenuje Ilirika). Med gradnjo avtoceste je na železniškem viaduktu na Štampetovem mostu med prebijanjem podkopa zazevala ogromna vrtača. Ravno v tistem času sta se mostu približevala dva vlaka. Delavci, ki so bili takrat na srečo na malici, so hitro stekli na most in strojevodji pravočasno opozorili na nevarnost. S tem so preprečili veliko katastrofo, saj bi vlaka v nasprotnem primeru zgrmela v prepad. Na odprtju avtoceste Štampetov most še ni bil dograjen, zato je bil narejen obvoz.
Drugi dan deset nesreč
Priključek za Logatec, parkirni prostor na Lomu in bencinska črpalka pri Postojni so bili zgrajeni naknadno. Vožnja po cesti je bila brezplačna samo tri ure po odprtju, potem je bilo treba plačati cestnino. En dan po odprtju avtoceste so obravnavali 10 prometnih nesreč pri Štampetovem mostu, ker so vozniki zapeljali na del, ki je bil še v gradnji, miličniki pa so napisali več kazni zaradi prevelike hitrosti. Prva smrtna žrtev na avtocesti je bila stevardesa iz Švice, ki je zaradi neprilagojene hitrosti pri Štampetovem mostu izgubila kontrolo nad vozilom.
Prvih nekaj mesecev na cestnini niso imeli blagajn, zato je bilo treba denar večkrat na dan peljati v Ljubljano, devize pa v Postojno.
Prvih nekaj mesecev na cestnini niso imeli blagajn, zato je bilo treba denar večkrat na dan peljati v Ljubljano, devize pa v Postojno. Med prazniki in dopustom so imeli cestninarji/inkasanti v 8 urah tudi 1600 strank, ki so jim plačevale v šestih valutah. V tistih dneh so cestnino pobirali tudi na improviziranih stojnicah pod marelami. Prva cena za cestnino je bila 8 dinarjev (3 marke). Obstajali so tudi boni in popusti na cestnino, najprej je bila to kartica s številko 9, pozneje s številko 5 (toliko je bilo razredov).
