Poglejte, kako so šli po blagoslov za zdravje konj (FOTO)
Po divjem deževju, zaradi katerega so v minulem tednu nekatere reke vnovič prestopale bregove in poplavljale, se je konec tedna nebo pomirilo in se v nedeljo celo modro razjasnilo.
Prijetno jesensko sonce je nežno pobožalo namočene zelene travnike Ljubljanskega barja in razgnalo jutranje meglice, nedeljski spokoj je zmotil le razigran konjski rezget, ki je že okoli pol desete jutranje ure zadonel pri mogočni Plečnikovi cerkvi v Črni vasi. Tja je iz Ivančne Gorice dvojica čokatih konj pripeljala voz s kakšnimi desetimi ljudmi. Že kmalu pa je po Ižanski cesti pridrdralo še osem konjskih vpreg, vse pa se se ustavile pri čudoviti črnovaški cerkvi, kjer se je ravno odvijala dopoldanska maša.
Toda ne, časovni stroj nas ni popeljal kakšno stoletje v preteklost, ko smo se namesto z avtomobili prevažali na vozovih. Skupaj devet konjskih vpreg in še nekaj jahačev se je malce pred deseto uro zbralo na cerkvenem travniku, da jim je tamkajšnji župnik Jože Brečko podelil blagoslov zdravja.
Zdaj delajo za turiste
Običaj blagoslavljanja konj, ko naprošamo za zdravje in plodnost konj ter da bi ti še naprej dobro služili svojim gospodarjem, ima na Slovenskem že dolgo tradicijo. Sega najmanj v 12. stoletje, o tem prazniku pa se je razpisal tudi Janez Vajkard Valvasor. Ta starodavna šega se tradicionalno odvija na praznik sv. Štefana, ki ga obhajamo 26. decembra, pri Konjerejskem društvu Barje pa se za blagostanje svojih konj, ki so bili nekdaj nepogrešljivi na vsaki kmetiji, že več kot desetletje obračajo k višji sili okoli dneva sv. Mihaela, ki bdi nad Plečnikovo stvaritvijo. Tako bi morali za zdravje konj pritrkavati že zadnji septembrski konec tedna, a jim jo je zagodlo vreme in blagoslov zamaknilo za en teden.
»Tudi tokrat nismo bili prepričani, ali bo uspelo,« nam je svoje skrbi zaupal predsednik društva Marjan Trček, ko se mu je od srca odvalil težak kamen. Vreme je vendar sklenilo sodelovati, tako da so se na že tradicionalnem blagoslovu zbrali konjerejci iz kar šestih občin. Prišli so iz Ljubljane, z Iga, Brezovice, Škofljice, iz Ivančne Gorice ter celo iz precej bolj oddaljenega Trebnjega. Večinoma s čudovito lesketajočimi se in skrbno skrtačenimi konji slovenske avtohtone hladnokrvne pasme, čeprav so ob teh mirnih, čokatih in mišičastih živalih, ki ne morejo skriti garaškega rodu, stali tudi primerki posavske pasme, par lipicancev, mogočna frizijka in kastrat madžarske toplokrvne pasme.
Na slednjem črnem lepotcu Rigu, z grivo, spleteno v kitke, je prijahala Tjaša Dolinšek, ki je nedavno sicer organizirala žensko konjenico 26 jahačic iz vse Slovenije, da so se podale na 35-kilometrski pohod. Tokrat pa je po blagoslovu najbolj korajžnim otrokom omogočila, da so se povzpeli na hrbet te imenitne živali in pod njenim vodstvom po cerkvenem dvorišču naredili krog ali dva. Drugi pa so lahko splezali na vagoneto, kot konjarji rečejo vozu, v katerega naprežejo dvojico konj, in naredili krog po razmočenem travniku. Prav slednje, vleka mehko oblazinjenih zapravljivčkov, na katere splezajo turisti, pa je v sodobnem času postala naloga slovenskih hladnokrvnih konj, katerih vzrejo spodbujajo pri Konjerejskem društvu Barje.
Konec tedna ni minil v znamenju konj le na Ljubljanskem barju. Te ponosne živali so osrednjo vlogo zavzele tudi v Kobilarni Lipica, a v nekoliko manj duhovnem in precej bolj športnem duhu. Že v četrtek je Lipica namreč postala prizorišče večdnevnega mednarodnega tekmovanja v vožnji vpreg, ki je iz 11 držav na kup pripeljalo kar 50 voznikov, ti pa so svoje moči najbolj naprezali prav konec tedna. Tako je v soboto na kraški planoti vse kar prasketalo od adrenalina, ko so se vozniki pomerili v maratonski dirki, na kateri je prav tu, v Lipici, pred petimi leti naš Miha Tavčar z lipicanci osvojil naslov svetovnega prvaka. In se je tudi zdaj pomeril z najizjemnejšimi vozniki, ki jih je nato včeraj čakalo še finalno tekmovanje v vožnji z ovirami na hipodromu.
Nekdaj so delali na poljih in v gozdovih, ko pa jih je izrinila mehanizacija, so postali del turistične ponudbe. »Imamo dve turi, obe z začetkom pri botaničnem vrtu. Ena krene po mestu, in sicer čez Prule do Trnovske cerkve in Plečnikove hiše ter nato mimo Livade nazaj na izhodišče. Na drugi, ki jo prilagajamo gostom, pa turisti raziskujejo lepote krajinskega parka Ljubljansko barje,« pove Trček in doda, da nekoliko več zanimanja neti prav slednja.
150 konj je v Konjerejskem društvu Barje.
A čeprav se prevažanje turistov še ni vrnilo na predkoronsko raven, saj je ižanka še vedno spremenjena v gradbišče, so se konjerejci po blagoslovu in krepkem golažu vendar podali po osrčju Barja. Sprva do hipodroma Vrbljene, od tam pa na Ig in do Lavrice, po približno 40 kilometrih konjskega drdranja pa jih je tam na ranču Žgajnar čakal konjeniški piknik.
