Poglejte, kako so po divjem neurju nadaljevali tenis (FOTO)
Nad zunanjimi peščenimi teniškimi igrišči v ljubljanskem Tivoliju se je včeraj sicer pelo sivo oblačno nebo, a ob in na njih o turobnosti ni bilo niti sledi. Že pred deseto dopoldne je nekaj žensk v teniških krilih in moških v športnih hlačah, večina že sivolasih, poskakovalo, s kroženjem rok so ogrevali ramenski obroč, vsake toliko pa so po zraku priletele šale na račun let, skoraj tekmovanje, kdo šteje nekaj tednov ali mesecev manj ali več od drugega.
»Počasen sem,« je pripomnil 80-letni Pavel Žerjav, na kar ga je le malce mlajši Ivo Drenovec zbodel, da resnično ne teče več dobro. Vse v prijateljskem šaljenju in z zadovoljnima izrazoma. A če bi njunim besedam naključni mimoidoči tedaj morda še verjeli, sta zbadljivke na račun let in polžje počasnosti že nekaj minut pozneje postavila na laž. Ko sta namreč zavzela nasprotna konca teniškega igrišča, začela udarjati teniško žogico in se za njo poditi, sta pokazala, da z njima ne gre češenj zobati.
In ja, tretji dan mednarodnega turnirja Ljubljana Tivoli Open se je tudi res začel, na petkovo dopoldne z igralci na vseh desetih igriščih v šestih starostnih kategorijah med 55.+ in 80.+ letom starosti.
Kot bi bili sredi saharskega orkana
Tivoli je že peto leto zapored postal prizorišče mednarodnega veteranskega teniškega turnirja Ljubljana Tivoli Open, ki se je v tem kratkem obdobju razvil v največji in najvišje rangirani tovrstni turnir pri nas, namreč turnir serije ITF Seniors 400. »Glede na rangiranje sta višje le še evropsko in svetovno prvenstvo,« je ponosno dejal organizator Štefan Seme, ki pa ga je kljub pomembnosti tekme vseeno presenetil letošnji odziv. Iz 19 držav se je namreč prijavilo kar 157 igralcev, največ doslej, približno polovica pa je tujcev.
»To je ogromno število! Običajno se število tenisačev vrti okoli stotice,« v vsakem primeru pa je to velikanski organizacijski zalogaj, ki se ga je treba lotiti že skoraj nemudoma po koncu turnirja leto prej. Čeprav se vse vrti okoli tenisa, je v podobni meri pomemben tudi spremljevalni, obigriščni program, pomisliti pa je njuno tudi na morebitne zaplete in pripraviti alternativne scenarije izvedbe. »Za primer dežja smo rezervirali pokrita igrišča na Dolgem mostu in v Šentvidu,« pojasni Seme. A to pač ni pomagalo ob četrtkovi hudi uri, ko se je v nekaj trenutkih nad Ljubljano razbesnelo strahovito neurje, ki je ruvalo drevesa, lomilo veje in odkrivalo strehe. Tedaj sta bila namreč odločilna le bliskovito razmišljanje in enako hiter odziv. »Bili smo sredi turnirja, ko smo na lepem zaslišali in začutili močan piš. Že v drugem trenutku pa je bilo, kot bi se znašli sredi saharskega orkana! Veter je vrtinčil rdečkasti pesek, da se s tribun do igrišča niti videlo ni. Vse je začelo leteti naokoli, lomilo je stole in tende, potrgalo je reklame,« je dejal Seme, ki pa ga skoraj apokaliptično neurje ni vrglo iz tira.
»Takoj smo začeli škropiti igrišče, da veter ni mogel več odnašati (mokrega) peska.« Po zaslugi hitrega odziva so igralci lahko že dobro uro pozneje, ko se je neurje poleglo in so zgladili teniške površine, nadaljevali tekmovanje. »Turnir se je ta dan nekoliko zavlekel, igrali smo do kakšnih desetih zvečer pod reflektorji.«
Petdnevni turnir, na katerem sodelujejo tenisači in tenisačice v desetih starostnih kategorijah (od najmlajše 30+ do najstarejše 90+ starostne kategorije), se je slovesno začel že v sredo, ko se je druženja s pozdravno pijačo udeležila tudi Barbara Mulej, ki je le teden prej že četrto leto zapored slavila na svetovnem prvenstvu v kategoriji 45+, letos v Lizboni na Portugalskem. Dan kasneje so se udeleženci pod vodstvom vodnika odpravili na ogled Stare Ljubljane, včerajšnji tekmovalni dan so sklenili z zabavo na tivolskem gradu s pijačo in jedačo, danes pa jih čaka okušanje penin in srečelov.
»Vsak dan je nekaj, nenehno se nekaj dogaja,« pravi Seme in razloži, da je udeležba sicer pomembna tudi zaradi zbiranja točk za umestitev na svetovno ITF-lestvico, a da pomembno vlogo pri odločitvi za prijavo igrajo tudi družabnost, spletanje novih prijateljstev, spoznavanje novih krajev in običajev. Ker pa je turnir vendar le tekmovanje, seveda ne gre brez zmagovalcev. In nagrad.
To je eden največjih teniških dogodkov pri nas, igrajo pa tako čisti rekreativci kot vrhunski igralci.
»Vsi zmagovalci in drugouvrščeni dobijo plakete in praktične nagrade,« od penine z zlatimi delci do ur in obiskov velnesa. Čeprav je morda največja nagrada, ki jo dobijo prav vsi, zabavno druženje in ohranjanje mladostnosti, kar je opazno že od daleč.
