Poglejte, kako so najbolj pogumni za praznik plezali v nebo (FOTO)
V čast občinskemu prazniku v Mozirju so člani Etnografskega društva Mlajevci iz Radegunde kraj okrasili s šestimi prvomajskimi mlaji. To veleva njihova dolgoletna tradicija, ki so jo pred desetletji vpeljali tamkajšnji furmani z bratoma Marolt, Jožetom in Francem, na čelu. Tudi Jože Skornšek, soustanovitelj Mozirskega gaja, je postavljanje mlajev podpiral ob boku prvega predsednika mlajevcev ter sedanjega vodje gaja Darka Beleta, ki še vedno izdatno pomaga pri ključnih prireditvah. Letošnje 21. plezanje na mlaj so kljub tvegani vremenski napovedi v soboto, 29. aprila, brezhibno izpeljali. Na prireditvi so sodelovali tudi najvztrajnejši med starejšimi člani mlajevcev ter nekateri iz mlajše ekipe, zbrani ob Marjanu Orlu iz Radegunde. Dogodek se je začel z gozdarskim odkazovanjem in poseki večinoma podarjenih smrek, ki jih lastniki oddajo za okrasitev kraja. Odgovorno in zamudno delo je tudi postavljanje mlajev na različnih, sicer že ustaljenih lokacijah.
15 dečkov se je prijavilo na plezanje na manjši mlaj.
Mlajevci so domači vlcerji, ki visoka vitka drevesa posekajo in olupijo, pod bogato obraščene vrhove pa obesijo venec iz smrečja in bršljana ter ga okrasijo z barvitimi trakovi iz krep papirja. Če so mlaje sprva postavljali z lesenimi podajalniki, žrdno tehniko ter flosarskimi štriki, zdaj uporabijo mehanizirano dvigovanje in gozdarsko mehanizacijo, kar je hitreje, učinkoviteje in predvsem bolj varno. Tako ravnajo tudi v Mozirju, saj je treba v kratkem času pripraviti in vsaditi več slavnostnih dreves in nanje pričvrstiti slovensko zastavo. Poseben simbol mozirskih mlajevcev stoji kot stalna silhueta pri avtobusni postaji in odcepu v krožišču za Loke in parku cvetja.
Po nekaj hudih padcih pri plezanju na mlaje v drugih krajih pred desetletji se je zaostrila pridobitev dovoljenj za ta nenavadni ljudski šport med gozdarji in klenimi podeželskimi fanti. V Mozirju že od začetka skrbijo za varnost, strokovni nadzor izvajajo izkušeni plezalci ter reševalci GRS, odsek Celje, pridružila se jim je ekipa NMP – prvi posredovalci. Alkoholni napitki za korajžo pred tekmovanjem so strogo prepovedani. Varovanje je kot v plezanju v gorah ali tekmovanjih predpogoj za vsak poizkus vzpenjanja na olupljeni smrekov jambor, ki se v vetru na višini več kot 15 m in višje že pošteno ziblje.
Na sejmišču ob Savinji so tokrat postavili dva posebna mlaja; enega višjega od 25 metrov in manjšega, okrog 15-metrskega, saj so organizirali že tradicionalno otroško plezanje. Prijavilo se je rekordno število, kar 15 dečkov, ki so jim omogočili plezanje na nižji in tanjši mlaj. Opaziti je bilo razliko v korajži in tehniki plezanja pri tistih, ki ta šport trenirajo pod nadzorstvom alpske šole ali vsaj izkušenih staršev plezalcev. Med najpogumnejšimi so bili Izak Zgojznik (3. mesto), Luka Fajmut (2. mesto), premočno je zmagal 10-letni Žan Verbuč. Plezalce je občudovalo več kot 200 gledalcev, tudi številni pohodniki, ki so imeli prej daljši pohod po občini.
Župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik je čestital mlajevcem za postavljene mlaje, plezalcem pa zaželel varen, hiter in visok vzpon nanje. Med polnoletnimi in prekaljenimi panterji se je pomerilo šest mišičnjakov: Primorec Josip Vencak je med plezanjem razkazoval mišice in z bujnim čopom las zabaval dekleta in mlajše dame, med domačini pa so se udarili Miha Bizjak, Maks Brezovnik, Boštjan Fajmut, Miran Verbuč ter Jože Mazej. V vetrovnem vremenu, ko je grozil poznopopoldanski naliv in so prve kaplje omočile olupljena debla, se je tekmovanje izteklo v prid Maksu Brezovniku, drugi je bil Jože Mazej, tretji pa Miran Verbuč. Prireditelj je poskrbel za medalje in pokale, najboljši so se razveselili tudi lepih praktičnih nagrad pokroviteljev. Lepa prvomajska tradicija plezanja na mlaj v Mozirju se tako nadaljuje v vse bolj izkušeni konkurenci.
