LEGLO PODGANJIH DRUŽIN
Podgana po ceveh prilezla v stanovanje: Hodi po moji kopalnici in mi grize reči
Sredi Kranja se je glodavec pregrizel skozi odtočni kanal v kopalnico v 1. nadstropju.
Odpri galerijo
Saša ima novega sostanovalca, ki se ji večinoma skriva.
Kranjčanka Saša Naglič se je prijela za glavo: »Zjutraj, ko sem stopila v kopalnico, me je skoraj kap!« Poslovno-stanovanjska stavba na Kidričevi cesti v Kranju, kjer ima lastniško stanovanje, še ni toliko v letih, tudi na zunaj je videti dobro. »Vprašanje pa je, koliko let ima in kako je zgrajena kanalizacija,« pove Nagličeva, ki prebiva v prvem nadstropju. V torek zjutraj jo je v stanovanju presenetila podgana. Splezala je po ceveh navzgor, pregrizla je odtočno cev v toaletnem prostoru in se sprehodila po njem. Zagotovo je želela na toplo.
»Hodila sem po celem svetu, toda kar doživljam tule, ni mogoče opisati. Bila sem v Katmanduju, kjer so nam podgane hodile po sobah, toda to je tam vsakodnevni pojav, vzameš v zakup. Tudi v Keniji, Maroku ali Južni Ameriki je bilo enako. Toda, da podgana pride v moje stanovanje sredi mesta, tega pa ne prenesem. Živimo v urbanem okolju, pa me podgana gleda skozi cev v kopalnici. Niti v Nairobiju tega nisem doživela, podgane so se razbežale,« opiše Saša. Ves dan je stražila v stanovanju.
»Tole res težko prenašam. Hodi po moji kopalnici in mi grize reči.« Če Nagličeva ne bi imela trdno zapahnjenih vrat, bi se ji mirno sprehajala po stanovanju.
Pred dobrim letom smo pisali, da so gorenjsko prestolnico preplavile podgane. Pojavile so se v stanovanjskih blokih, predvsem na območju Planine, Vodovodnega stolpa in Zlatega polja. Videli so jih celo ob otroških igriščih, Osnovni šoli Simona Jenka, skakale so ob letnem bazenu in po parkiriščih. Odgovorni so ugotavljali, da izhajajo iz javne kanalizacije, revizijskih jaškov oziroma iz poškodovanih in počenih cevi. Zadrževale so se ob stavbah, njihova največja legla pa so bila pred vhodi v stavbe. Grizle in uničevale so fasado, izolacijo, kopale luknje in si delale gnezda.
»Tudi letos poleti so bili problemi z njimi v Kranju, zdaj pa so začele živali plezati na toplo v stanovanje,« je dejala Saša, ki je, ko je opazila hišnega neljubljenčka, poklicala na številko 112: »Stric, ki je sprejel klic, mi je dejal, da je bil na morju in mu je podgana prišla v drugo nadstropje, potem pa je poiskal številko deratizacijske službe. K sreči je bil gospod, ki se s tem ukvarja, blizu, prišel je že čez dve minuti. Nastavil je strupene vabe. Klicala sem na Komunalo Kranj in menda bodo odreagirali. Še prej sem o tem obvestila upravnika stavbe Staninvest Maribor. Obljubili so, da bodo takoj urgirali. Ne vem … Dotrajan kontejner za smeti, ki ga imamo pred hišo, se menja že pol leta.«
Saša Naglič je odločena: »Kar se tiče podgan, je treba intenzivno deratizirati vse območje. Vodovodar, ki je prišel zamenjat preglodano cev, mi je povedal, da tudi če zamenja cev, jo bo Francka, tako sem poimenovala podgano, pregrizla in znova prišla v stanovanje. Tako je rešitev le v večjem posegu ne le v stavbi, temveč v celotni okolici. Ne razumem, da se to lahko dogaja v Sloveniji. Ali bomo morali, ker ni pravega interesa za poseg, živeti v sožitju s podganami kot sredi Indije?
Ko sem bila v tujini, sem šla z zavedanjem, da tvegam stik s temi glodavci, tole, kar se dogaja v Kranju, pa ni skladno z življenjskimi normami, ki so pri nas. Rešitve zagotovo obstajajo. Sama sem bila poleti oskrbnica koče na Ledinah. Niti ene same miške nisem imela v hiši, tukaj imam pa sredi gorenjske prestolnice podgane.«
»Hodila sem po celem svetu, toda kar doživljam tule, ni mogoče opisati. Bila sem v Katmanduju, kjer so nam podgane hodile po sobah, toda to je tam vsakodnevni pojav, vzameš v zakup. Tudi v Keniji, Maroku ali Južni Ameriki je bilo enako. Toda, da podgana pride v moje stanovanje sredi mesta, tega pa ne prenesem. Živimo v urbanem okolju, pa me podgana gleda skozi cev v kopalnici. Niti v Nairobiju tega nisem doživela, podgane so se razbežale,« opiše Saša. Ves dan je stražila v stanovanju.
Saša pravi, da je bila kar konkretnih dimenzij.
Invazija še ni pozabljena
Pred dobrim letom smo pisali, da so gorenjsko prestolnico preplavile podgane. Pojavile so se v stanovanjskih blokih, predvsem na območju Planine, Vodovodnega stolpa in Zlatega polja. Videli so jih celo ob otroških igriščih, Osnovni šoli Simona Jenka, skakale so ob letnem bazenu in po parkiriščih. Odgovorni so ugotavljali, da izhajajo iz javne kanalizacije, revizijskih jaškov oziroma iz poškodovanih in počenih cevi. Zadrževale so se ob stavbah, njihova največja legla pa so bila pred vhodi v stavbe. Grizle in uničevale so fasado, izolacijo, kopale luknje in si delale gnezda.
Pol strupa v kopalnici je že pogrizla.
»Tudi letos poleti so bili problemi z njimi v Kranju, zdaj pa so začele živali plezati na toplo v stanovanje,« je dejala Saša, ki je, ko je opazila hišnega neljubljenčka, poklicala na številko 112: »Stric, ki je sprejel klic, mi je dejal, da je bil na morju in mu je podgana prišla v drugo nadstropje, potem pa je poiskal številko deratizacijske službe. K sreči je bil gospod, ki se s tem ukvarja, blizu, prišel je že čez dve minuti. Nastavil je strupene vabe. Klicala sem na Komunalo Kranj in menda bodo odreagirali. Še prej sem o tem obvestila upravnika stavbe Staninvest Maribor. Obljubili so, da bodo takoj urgirali. Ne vem … Dotrajan kontejner za smeti, ki ga imamo pred hišo, se menja že pol leta.«
Ni pomoči
Saša Naglič je odločena: »Kar se tiče podgan, je treba intenzivno deratizirati vse območje. Vodovodar, ki je prišel zamenjat preglodano cev, mi je povedal, da tudi če zamenja cev, jo bo Francka, tako sem poimenovala podgano, pregrizla in znova prišla v stanovanje. Tako je rešitev le v večjem posegu ne le v stavbi, temveč v celotni okolici. Ne razumem, da se to lahko dogaja v Sloveniji. Ali bomo morali, ker ni pravega interesa za poseg, živeti v sožitju s podganami kot sredi Indije?
Splezala je v poslovno-stanovanjski objekt na Kidričevi cesti.
Ko sem bila v tujini, sem šla z zavedanjem, da tvegam stik s temi glodavci, tole, kar se dogaja v Kranju, pa ni skladno z življenjskimi normami, ki so pri nas. Rešitve zagotovo obstajajo. Sama sem bila poleti oskrbnica koče na Ledinah. Niti ene same miške nisem imela v hiši, tukaj imam pa sredi gorenjske prestolnice podgane.«
Deratizirajo dvakratIz Mestne občine Kranj (MOK) so pojasnili, da je deratizacija javne kanalizacije reden zaščitni ukrep, ki ga Komunala Kranj, d. o. o., izvaja v pomladanskem (letos aprila) in jesenskem obdobju na območju vseh občin, kjer izvaja storitev odvajanja odpadnih voda. Zadnja redna deratizacija je bila od 19. do 23. oktobra.
»Letos spomladi se je na dveh problematičnih območjih v mestu izvajala tudi na pripadajočih zemljiščih blokov, ker so zemljišča še vedno v lasti MOK, v torek, 15. decembra 2020, pa je Komunala Kranj znova nastavila vabe v kanalizacijsko omrežje v bližini vrtca Janina in okolici.«
Lani je MOK prvič začela izvajati dodatne, zakonsko neobvezne aktivnosti deratizacije, na območju Planine in Šorlijeve ulice, kjer je občasno večja pojavnost glodavcev. Strošek deratizacij Komunale Kranj v letih 2019 in 2020 je bil nekaj manj kot 18.000 evrov, za izredno deratizacijo iz javne snage pa je MOK letos plačala približno 4500 evrov. Za javne površine naroča deratizacijo MOK, medtem ko jo morajo na zasebnih zemljiščih izvajati lastniki sami. »Na Komunali Kranj je sektor Odpadne vode leta 2020 za vse občine v upravljanju prejel le 11 klicev občanov v zvezi z opažanjem glodavcev ob kanalizacijskem sistemu. Večina klicev je iz spomladanskega in jesenskega obdobja tik po deratizaciji, saj umik glodavcev nakazuje, da deratizacija deluje,« še pravijo na MOK in nadaljujejo: »Problematika je pogosta predvsem v strnjenih naseljih, kjer je veliko prebivalcev na majhnem območju in zato veliko odpadkov. Na povečan pojav glodavcev namreč vpliva napačno odlaganje bioloških odpadkov, hranjenje prostoživečih ptic, odmetavanje ostankov hrane v straniščne školjke, ki jo nato zaznavajo v kanalizacijskem omrežju in na čistilnih napravah, odmetavanje hrane ali umazane embalaže z ostanki na javne površine. Pogosto so žarišča ekološki otoki z nepravilno odloženimi odpadki in odprti kompostniki.«
»Letos spomladi se je na dveh problematičnih območjih v mestu izvajala tudi na pripadajočih zemljiščih blokov, ker so zemljišča še vedno v lasti MOK, v torek, 15. decembra 2020, pa je Komunala Kranj znova nastavila vabe v kanalizacijsko omrežje v bližini vrtca Janina in okolici.«
Lani je MOK prvič začela izvajati dodatne, zakonsko neobvezne aktivnosti deratizacije, na območju Planine in Šorlijeve ulice, kjer je občasno večja pojavnost glodavcev. Strošek deratizacij Komunale Kranj v letih 2019 in 2020 je bil nekaj manj kot 18.000 evrov, za izredno deratizacijo iz javne snage pa je MOK letos plačala približno 4500 evrov. Za javne površine naroča deratizacijo MOK, medtem ko jo morajo na zasebnih zemljiščih izvajati lastniki sami. »Na Komunali Kranj je sektor Odpadne vode leta 2020 za vse občine v upravljanju prejel le 11 klicev občanov v zvezi z opažanjem glodavcev ob kanalizacijskem sistemu. Večina klicev je iz spomladanskega in jesenskega obdobja tik po deratizaciji, saj umik glodavcev nakazuje, da deratizacija deluje,« še pravijo na MOK in nadaljujejo: »Problematika je pogosta predvsem v strnjenih naseljih, kjer je veliko prebivalcev na majhnem območju in zato veliko odpadkov. Na povečan pojav glodavcev namreč vpliva napačno odlaganje bioloških odpadkov, hranjenje prostoživečih ptic, odmetavanje ostankov hrane v straniščne školjke, ki jo nato zaznavajo v kanalizacijskem omrežju in na čistilnih napravah, odmetavanje hrane ali umazane embalaže z ostanki na javne površine. Pogosto so žarišča ekološki otoki z nepravilno odloženimi odpadki in odprti kompostniki.«
