Podatki, ki napovedujejo katastrofo? Slovenija zadržala najslabšo uvrstitev, obstoječi razvojni model se je izpel
SBC-Klub slovenskih podjetnikov je predstavil podatke iz lestvice konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD in nekaj poudarkov, kje je trenutno Slovenija. Slovenija se je letos med 69 državami uvrstila na 46. mesto. S tem je ohranila lansko uvrstitev, potem ko je pred tem v 2023 in 2024 skupaj izgubila osem mest. Najbolj slovensko uvrstitev še naprej poslabšujejo kazalniki poslovnega okolja in naklonjenosti družbe prilagajanju in spremembam.
Krize sicer še ni, a vsako leto, ko se ne odzovemo, zamujamo priložnost, da nekaj naredimo.
Slovenija je na lestvici zadržala najslabšo uvrstitev v zadnjih petih letih, pri čemer je lani to mesto dosegla med 67 državami, letos pa med 69.
Med članicami EU sta se tik nad Slovenijo uvrstila Italija in Ciper na 43. in 44. mesto, za njo pa so se zvrstile Madžarska (48. mesto), Romunija (49.), Grčija (50.), Poljska (52.), Hrvaška (53.), Bolgarija (57.) in Slovaška (63. mesto). Od teh je Poljska zabeležila tudi največji padec med evropskimi državami, izgubila je 11 mest.
Uvrstitve po kazalnikih nad 35. mestom pomenijo konkurenčno prednost, uvrstitve pod to mejo pa konkurenčno slabost, je poudarila Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete.
Na prvem mestu lestvice je Švica, ki je položaj zamenjala s Singapurjem. Za njima so Hongkong, Danska, Združeni arabski emirati, Tajvan, Irska, Švedska, Katar in Nizozemska. ZDA so na 13. mestu, od ostalih velikih evropskih gospodarstev pa je Nemčija na 19. mestu, Združeno kraljestvo na 29., Francija pa na 32. mestu.
Od slovenskih sosed je najvišje uvrščena Avstrija, na 26. mestu. Od držav, ki so v EU vstopile leta 2004, pa sta najvišje Litva na 21. in Češka na 25. mestu.
Po krovnih področjih Slovenija najboljšo uvrstitev beleži na področju gospodarske uspešnosti (37. mesto) in infrastrukture (39. mesto).
Pri gospodarski uspešnosti so letos oceno poslabšali predvsem kazalniki domačega gospodarstva, v ospredju sta nižja gospodarska rast ter močan padec investicijske aktivnosti, še posebej med podjetji. Je pa država nekoliko izboljšala položaj po BDP na prebivalca po kupni moči, po tehnološki zahtevnosti gospodarstva in po oceni odpornosti gospodarstva. Položaj Slovenije so krepili tudi različni kazalniki zaposlenosti.
Ob umiritvi inflacije Slovenija visoko tudi pri kazalnikih cen
Slovenija se kot malo in odprto gospodarstvo najvišje uvršča po kazalnikih mednarodne trgovine, kjer zaseda 10. mesto, pri čemer je po besedah Sonje Uršič z IER prostor za izboljšave še pri izvozu tehnološko intenzivnih izdelkov in na znanju temelječih storitev. Ob umiritvi inflacije je Slovenija visoko tudi pri kazalnikih cen (17. mesto). Še naprej pa je zelo nizko pri kazalnikih mednarodnih investicij.
Letos še posebej šepa na nekaterih področjih osnovne infrastrukture, kot so kakovost zračne povezljivosti pa tudi pretočnost ostale prometne infrastrukture, uspešnost zelenega prehoda v energetiki in stroški elektrike za industrijske uporabnike. Šibka je tudi v nekaterih vidikih tehnološke infrastrukture, boljše rezultate pa kljub poslabšanju v tem letu dosega na področju znanstvene infrastrukture in izobraževanja.
Vladna in poslovna učinkovitost mlinski kamen
Mlinski kamen slovenske uvrstitve na lestvici IMD sta področji vladne učinkovitosti (48. mesto) in poslovne učinkovitosti (55. mesto).
Na področju vladne učinkovitosti je Slovenija v tem desetletju izgubila 10 mest. Nizko je predvsem po davčni politiki (57. mesto) in po oceni učinkovitosti zakonodaje, ki vpliva na podjetja, kjer je letos zabeležila zgodovinsko nizko 51. mesto.
Tudi na področju poslovne učinkovitosti je Slovenija v zadnjih letih izgubila 10 mest in se kljub rahlemu letošnjemu izboljšanju uvršča na začelje lestvice. Ob določenem izboljšanju na področju produktivnosti, financiranja in sposobnosti prilagajanja podjetij položaj Slovenije poslabšuje predvsem ocena menedžerjev glede odnosov in vrednot v družbi.
Vlada zaradi obrambe še nekoliko dvignila predvideno proračunsko porabo v 2026 in 2027
Vlada je danes določila okvirni razrez proračunskih izdatkov po uporabnikih za leti 2026 in 2027. Obenem je še nekoliko dvignila zgornjo mejo proračunskih odhodkov v obeh letih. Prihodnje leto naj bi bila ta pri 17,50 milijarde evrov, v letu 2027 pa pri 17,86 milijarde evrov. Razlog za dvig je vključitev predvidenih dodatnih izdatkov za obrambo.
Glavna prednostna področja porabe po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča ostajajo gospodarstvo in konkurenčnost, obnova po katastrofalni ujmi v letu 2023, varnost in obramba, dostopnost do stanovanj ter izvajanje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, za katere je čas še v naslednjem letu.
Predloga proračunov po ministrovih besedah sledita tudi srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanju javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov BDP.
Medtem ko je vlada v proračunskih izhodiščih sredi maja zgornjo mejo porabe za leto 2026 glede na sprejeti proračun zvišala za 207 milijonov evrov na 17,3 milijarde evrov, za leto 2027 pa jo je določila pri 17,6 milijarde evrov, jo je tokrat še nekoliko zvišala.
Proračunski odhodki v letu 2026 naj bi tako lahko dosegli največ 17,50 milijarde evrov, kar je še nekaj manj kot 200 milijonov evrov več. Za leto 2027 pa je zgornja meja po novem določena pri 17,86 milijarde evrov.
Po tem zadnjem vidiku se Slovenija uvršča na nizko 64. mesto, gre pa predvsem za naklonjenost širše družbe podjetništvu in potrebi po prilagajanju, spremembah in reformah.
Obstoječi razvojni model Slovenije se je izpel
Direktor IER Damjan Kavaš je opozoril, da je vse bolj očitno, da se je obstoječi razvojni model Slovenije izpel. Edina pot ohranjanja in dviga blaginje je skozi dvig dodane vrednosti, kar terja spremembe na vseh področjih in tako pri državi, gospodarstvu kot prebivalstvu, je prepričan. »Krize sicer še ni, a vsako leto, ko se ne odzovemo, zamujamo priložnost, da nekaj naredimo,« je še dejal Kavaš.
Gospodarstvo v odzivu na lestvico IMD vlado znova poziva k posluhu
V gospodarstvu v odzivu na lestvico konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD ter na poslabšane napovedi za letošnjo gospodarsko rast vlado znova pozivajo k posluhu. V Gospodarskem krogu menijo, da bi nekatere ukrepe za podporo gospodarstvu vlada lahko sprejela še v tem mandatu.
Vodja analitike pri GZS Bojan Ivanc je ob tem izpostavil, da na lestvici niso najvišje uvrščene velike države ampak manjše. Medtem ko je večina slovenskih »tekmic« med manjšimi članicami EU pred Slovenijo in so svoj položaj izboljšale, je Slovenija obstala na mestu. Je pa Ivanc postregel še z nekaterimi nespodbudnimi trendi v gospodarstvu. Tako je raven proizvodnje v predelovalnem sektorju glede na povprečje leta 2021 v Sloveniji trenutno dva odstotka nižja, v povprečju EU pa za tri odstotke višja.
Razpoloženje v podjetjih je slabše od povprečja EU in ostaja šibko tudi v drugem trimesečju. To skupaj z nekaterimi že objavljenimi najnovejšimi podatki po Ivančevih besedah kaže na to, da razmere ne bodo bistveno boljše kot v prvem četrtletju, ko se je gospodarstvo skrčilo.
Še eno slabo četrtletje bi lahko po Ivančevi oceni vodilo tudi v rast stroškov zadolževanja države, in to kljub nedavnemu dvigu bonitetne ocene. Pojavila bi se lahko tudi potreba po rebalansu državnega proračuna za letos.
