NAKAZILA

Pod lupo davčne tudi Zoran Janković

Objavljeno 20. november 2011 11.55 | Posodobljeno 20. november 2011 11.55 | Piše: Ksenija Koren

Davčni inšpektorji v transakcijah Jureta Jankovića našli njegovega očeta

Juretu Jankoviću je oče nakazal 129.000 evrov za ureditev vrta
LJUBLJANA – Davčna uprava Republike Slovenije (Durs) je po davčni preiskavi Jureta Jankovića, sina ljubljanskega župana in premierskega kandidata Zorana Jankovića, podala predlog za davčni inšpekcijski nadzor, kaže 10 strani poročila, ki ga hranimo v uredništvu. Čeprav ravno danes mineva en mesec od dne, ko je oče Janković v mestni hiši pojasnjeval, da sta njegova sinova polnoletna in z njunim poslovanjem nima nič, se je v poročilu davčnih inšpektorjev, preiskovalcev, ki so pregledovali račune Jureta Jankovića in ki nosi oznako davčna tajnost, poleg sina znašel tudi oče Zoran Janković. In sicer zaradi treh transakcij v skupni vrednosti 129.000 evrov.

Neznanka inšpektorjem

Inšpektorji v poročilu ugotavljajo, da je šlo za tri nakazila v letih 2007 in 2008. Nakazila so omenili tudi v sklepu pregleda inšpekcijskega nadzora, kjer so med bistvene ugotovitve preiskave med drugim zapisali, da je Jure Janković na svoj račun prejel »tri nakazila v skupni vrednosti 129.000 evrov kot asignacije med ZJ/JJ, kar verjetno pomeni med Zoranom Jankovićem in Juretom Jankovićem, ni pa razvidno, kaj točno je predmet teh asignacij«. Asignacija je po zakonu o obligacijskih razmerjih transakcija, v kateri sodelujejo tri pravne osebe. V Jankovićevem primeru je tretja pravna oseba Electa, d. o. o., katere lastnik je poleg Jureta Jankovića njegov drugi sin Damjan Janković. Za asignacijo je sicer značilno, da obstaja obligacijsko razmerje med tremi pravnimi osebami za poravnanje dveh obveznosti. Strokovnjaki so nam na podlagi papirjev davčnih inšpektorjev raztolmačili, da je morala imeti Electa dolg do Zorana Jankovića ali pa ta do Jureta. Trdijo, da, sodeč po papirjih, to ni navadno družinsko nakazilo, ampak je ključno vprašanje, kaj je Electa dolgovala Juretu in kaj Zoranu Jankoviću. Slednji je moral za prenakazilo teh 129 tisočakov sinu pooblastiti Electo.

Denar za vrt


Jankovića je novinarsko vprašanje včeraj prvič doletelo okoli 11. ure. Na vprašanje o transakcijah je dejal: »Jaz imam za vsak cent dokaze. Lahko pride Durs.« Omenjenih 129 tisočakov je označil za »neki denar«, na vprašanje, s kakšnim namenom ga je nakazal, pa je odgovoril: »A je treba komentirati, kaj jaz nakazujem svojemu sinu?« Ob ponovljenem vprašanju, da je doslej na vseh tiskovnih konferencah trdil, da s poslovanjem svojega sina nima nič, pa: »Se opravičujem, zelo jasno. Ne bodite nefer. Jaz sem jasno povedal, da se v poslovanje svojih sinov ne vtikam, sta samostojna. In to še vedno trdim. In če jaz svojemu sinu nakažem neki denar, to pa res ni noben problem.« Ob novinarjevem vztrajanju, ali je 129 tisočakov zgolj »neki denar«, je vztrajal, da je šlo za nakazila v dveh letih. Nadaljnjim vprašanjem o 250 tisočakih nakazila s Cipra in 400 tisočakih neznanega izvora se je Janković zjutraj izognil, nato pa nekaj pred 15. uro sklical novinarsko konferenco v mestni hiši, na kateri je problematiziral izvor papirjev (tokrat jih je imel tudi sam), ki smo jih dobili novinarji, in za njihovo objavo v javnosti obtožil Durs ali šefinjo parlamentarne komisije, ki je preiskovala njegovega sina, Alenko Jeraj (SDS). »Zakaj sem nakazal Juretu 129 tisočakov? Urejal je okolico hiše. Kaj je narobe, če daš svojemu sinu denar?« se je čudil Janković. Hiša je sicer last Zorana Jankovića, v njej pa v Grosupljem živi Jure Janković z družino. Kaj so naredili za 129.000 evrov, ni povedal, opredelil se ni niti glede tega, ali je to veliko ali malo denarja za ureditev vrta. Pravi, da je v življenju zaslužil mnogo več denarja. 
Štiri prijave predali policiji

Ali so prejeli kakšno prijavo zaradi nepojasnjenih nakazil med Juretom Jankovićem in Zoranom Jankovićem, ki jih je odkrila davčna preiskava, in ali zoper njiju poteka kakšen postopek, smo včeraj vprašali tudi komisijo za preprečevanje korupcije. Pooblaščenka za odnose z javnostjo Polona Osojnik nam je pojasnila, da je »komisija 4 prijave zaključila z odstopom na policijo, 2 z odstopom računskemu sodišču, 1 z odstopom notarski zbornici in izdala 1 načelno mnenje. V 11 primerih je bil postopek ustavljen, saj ni bilo ugotovljenih kršitev po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, medtem ko v 9 zadevah postopki še potekajo.«

Deli s prijatelji