Po zmagi na referendumu zdaj Janševi zahtevajo še to, znan tudi najpogostejši razlog za neudeležbo v nedeljo
SDS zahteva sklic izredne seje DZ o pokojninskem sistemu. Predlagajo, da DZ na isti seji obravnava predlog SDS za razveljavitev obstoječe zakonske podlage za podeljevanje dodatkov k pokojninam umetnikom in vladni predlog pokojninske reforme. To bo omogočilo razpravo o prihodnosti pokojninskega sistema in odpravi neupravičenih privilegijev, menijo.
V poslanski skupini največje opozicijske stranke v zahtevi za sklic izrednega zasedanja DZ ocenjujejo, da gre za dva ključna predloga, ki se nanašata na odpravo neupravičenih privilegije v pokojninskem sistemu.
Referendum o novem zakonu, ki bi nadomestil obstoječi zakon iz leta 1974, so prav tako predlagali v SDS.
Danes pa so v sporočilu za javnost ob zahtevi za sklic izredne seje DZ med razlogi za razveljavitev zakona navedli podobne razloge, kot jih je vladna stran navajala ob zagovarjanju novega zakona. Tako so navedli, da obstoječi zakon omogoča podeljevanje dodatkov brez jasnih, transparentnih in preverljivih meril ter spomnili, da je že pred več kot desetletjem na to opozorilo tudi računsko sodišče. Kljub tem ugotovitvam pa zakon nikoli ni bil nikoli sistemsko odpravljen, so izpostavili v SDS.
Izid nedeljskega referenduma, na katerem so volivci večinsko zavrnili nov zakon, pa so po njihovem mnenju jasen pokazatelj, da državljani nasprotujejo kakršnimkoli posebnim pokojninskim statusom, ki niso utemeljeni na dejanskih prispevkih v pokojninsko blagajno.
Anketa Valicona: Najpogostejši razlog za neudeležbo na referendumu bojkot
Najpogostejši razlog za neudeležbo na nedeljskem referendumu je bojkot oz. protest, kaže anketa Valicona. Ta razlog je navedlo 37,3 odstotka vprašanih, ki niso oddali svojega glasu. 60 odstotkov celotne volilne udeležbe so sicer predstavljali podporniki SDS, SLS, NSi in Demokratov. Udeležba je bila najvišja med podporniki SLS, in sicer 61-odstotna.
https://x.com/VALICONGROUP/status/1922666716816867334
Za tistimi, ki se nedeljskega referendumskega glasovanja o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke s področja umetnosti niso udeležili zaradi bojkota, sledijo tisti, ki jih tema ni zanimala ali se jim ni zdela pomembna. Tak razlog je izbralo 21,3 odstotka vprašanih.
Tisti, ki se referenduma niso mogli udeležiti je bilo 18,7 odstotka. Tistih, ki so kot možnost izbrali, da nimajo dovolj informacij o vsebini referenduma 12,7 odstotka, takih, ki menijo, da njihova udeležba ne bi ničesar spremenila pa 10,4 odstotka.
Da se referenduma niso udeležili, ker ne zaupajo referendumski obliki odločanja oz. politiki na splošno, je odgovorilo 9,7 odstotka vprašanih. Pozabilo na referendum oz. zanj ni vedelo je 4,1 odstotka vprašanih, 5,3 odstotka je navedlo drug razlog, 4,4 odstotka vprašanih pa ni želelo odgovoriti. Anketirani so sicer lahko pri tem vprašanju izbrali več odgovorov.
Namerno neudeležbo so kot razlog najpogosteje navajali podporniki Levice (64 odstotkov), Gibanja Svoboda (59 odstotkov), SD in Piratov (49 odstotkov) in Vesne (44 odstotkov), kažejo rezultati ankete.
Ob dejstvu, da je vlada že pripravila predlog pokojninske reforme in ga poslala v DZ, pa kot smiselno ocenjujejo, da oba zakonska predloga poslanci obravnavajo na isti seji. »To bo omogočilo celovito razpravo o prihodnosti pokojninskega sistema v Sloveniji in zagotovilo, da se odpravijo neupravičeni privilegiji ter vzpostavi pravičen in vzdržen sistem za vse državljane,« so prepričani v SDS.
Medtem pa so poslanci koalicije danes v DZ vložili zahtevo za splošno razpravo o predlogu pokojninske reforme.
Tega je vlada potrdila minuli teden, po njem pa bi se med drugim zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala za tri mesece letno in od leta 2035 znašala za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 let zavarovalne dobe pa 67 let. Od leta 2028 bi se postopno podaljševalo tudi obdobje za izračun pokojninske osnove in bi od leta 2035 vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let izločili. Ob tem bi se postopno zviševal tudi odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove in bi leta 2035 znašal 70 odstotkov.
