MUZEJ
Po zaslugi muzeja prodal 150 litrov vina
Mirnopeški razstavi o Lojzetu Slaku in Tonetu Pavčku. Od maja so ponosni na priznanje Valvasorjev nagelj.
Odpri galerijo
Podobno kot Slakovo zbirko bodo uredili tudi Pavčkovo.
MIRNA PEČ – Mirna Peč ima tri velikane: pesnika Toneta Pavčka, legendo narodno-zabavne glasbe Lojzeta Slaka in motociklističnega dirkača Ludvika Stariča. »Tale muzej izvrstno skrbi za promocijo naše občine. Kjer koli hodim, vedo povedati, da so bili pri nas,« je na mirnopeško ustanovo ponosen župan Andrej Kastelic.
V sklopu Slakovega in Pavčkovega muzeja deluje tudi tako imenovani Pavčkov dom v Šentjuriju, na ogled pa je še interaktivni paviljon Čebelji svet, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za promocijo svetovnega dneva čebel. Enote so v dobrem letu od odprtja privabile 15.100 obiskovalcev; 9940 si jih je ogledalo prav muzej, 6830 je bilo obiskovalcev Čebeljega sveta, 5200 pa Pavčkovega doma.
»Postali smo turistični informacijski center v malem. Ko pokličejo, da bi rezervirali ogled, jih zanima, kaj bi lahko še v Mirni Peči in okolici videli. Z veseljem jim ponudimo še to,« pove vodja muzeja Ljudmila Bajc. »Navdušeni smo, ker muzej povezuje in združuje. Na svoj račun pridejo tudi domači pridelovalci, ki pred muzejem ob prihodu večjih skupin prodajo domači med, vino,« nadaljuje Bajčeva.
Vedo povedati domačini, to potrdijo tudi v muzeju, da je bil oktober izjemen po obisku. Rekord je padel tudi v količini prodanega vina v enem dnevu, saj en obiskovalec od enega vinarja za domov kupil kar 150 litrov žlahtne kapljice. V tem letu so zasnovali pet novih turističnih izdelkov; tako so na voljo degustacija mirnopeškega medu (mirnopeški čebelarji), mirnopeških vin (Društvo vinogradnikov Mirna Peč), mirnopeška dobrodošlica (Društvo podeželskih žena Mirna Peč), razglednica Mirne Peči (Vrtec Polonca, Muzej LSTP in Občina M. Peč) in nova zloženka Čebelji svet.
V Mirni Peči imajo velike načrte, v prihodnjih letih se bodo predvsem posvetili dediščini Toneta Pavčka. Štiri nekdanje učilnice šole bodo spremenili v dodatne muzejske prostore, namenjene predvsem zbirkam v Šentjuriju rojenega Toneta Pavčka in drugih pomembnih Mirnopečanov.
Kot poudarja vodja projekta postavitve Pavčkove stalne razstave Nataša Rupnik, želijo Mirnopečani novo razstavo postaviti do 29. septembra 2023, to je do 95. obletnice pesnikovega rojstva. Izvrstno sodelujejo z družino pokojnega poeta, ki je že podarila več kot 600 predmetov, ki jih je imel v lasti, v muzeju pa bo na voljo več kot 2500 knjig iz njegove osebne knjižne zbirke. Pri pripravi zbirke bodo še naprej uspešno sodelovali z Dolenjskim muzejem.
Muzej je doslej z vstopnino, ta bo po novem za evro višja, zbral nekaj več kot 60.000 evrov na leto, za delovanje pa jih potrebuje okoli 90.000. Nekaj prinese trgovina v preddverju, kjer so na voljo spominki in dolenjske dobrote.
Ponosni so na priznanje Valvasorjev nagelj za stalno razstavo o harmonikarju Lojzetu Slaku. Zasluge za to gredo avtorski skupini v sestavi Majda Pungerčar, Matej Rifelj, Alojzij Slak, Robert Slak, Mateja Muhič in doc. dr. Tomaž Slak, ki je razstavo zasnovala zelo sodobno, interaktivno; obiskovalci se lahko denimo pomerijo v petju in igranju harmonike. Ob našem obisku so se ob Slakovih vižah zabavali primorski upokojenci, ki so martinovo praznovali na Dolenjskem.
Muzej je interaktiven: za martinovo sta zapeli tudi Primorki. Fotografije: Drago Perko
V sklopu Slakovega in Pavčkovega muzeja deluje tudi tako imenovani Pavčkov dom v Šentjuriju, na ogled pa je še interaktivni paviljon Čebelji svet, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za promocijo svetovnega dneva čebel. Enote so v dobrem letu od odprtja privabile 15.100 obiskovalcev; 9940 si jih je ogledalo prav muzej, 6830 je bilo obiskovalcev Čebeljega sveta, 5200 pa Pavčkovega doma.
Pred muzejem je avto, ki ga je vozil Lojze Slak.
»Postali smo turistični informacijski center v malem. Ko pokličejo, da bi rezervirali ogled, jih zanima, kaj bi lahko še v Mirni Peči in okolici videli. Z veseljem jim ponudimo še to,« pove vodja muzeja Ljudmila Bajc. »Navdušeni smo, ker muzej povezuje in združuje. Na svoj račun pridejo tudi domači pridelovalci, ki pred muzejem ob prihodu večjih skupin prodajo domači med, vino,« nadaljuje Bajčeva.
15
tisoč obiskovalcev so našteli v dobrem letu.
tisoč obiskovalcev so našteli v dobrem letu.
Vedo povedati domačini, to potrdijo tudi v muzeju, da je bil oktober izjemen po obisku. Rekord je padel tudi v količini prodanega vina v enem dnevu, saj en obiskovalec od enega vinarja za domov kupil kar 150 litrov žlahtne kapljice. V tem letu so zasnovali pet novih turističnih izdelkov; tako so na voljo degustacija mirnopeškega medu (mirnopeški čebelarji), mirnopeških vin (Društvo vinogradnikov Mirna Peč), mirnopeška dobrodošlica (Društvo podeželskih žena Mirna Peč), razglednica Mirne Peči (Vrtec Polonca, Muzej LSTP in Občina M. Peč) in nova zloženka Čebelji svet.
Pavčkovi odstopili eksponate
V Mirni Peči imajo velike načrte, v prihodnjih letih se bodo predvsem posvetili dediščini Toneta Pavčka. Štiri nekdanje učilnice šole bodo spremenili v dodatne muzejske prostore, namenjene predvsem zbirkam v Šentjuriju rojenega Toneta Pavčka in drugih pomembnih Mirnopečanov.
Za božič zaprtoSlakov in Pavčkov muzej je odprt ves čas, vrata so zaprta le ob ponedeljkih, pa 1. januarja, 1. novembra in na božični dan.
Kot poudarja vodja projekta postavitve Pavčkove stalne razstave Nataša Rupnik, želijo Mirnopečani novo razstavo postaviti do 29. septembra 2023, to je do 95. obletnice pesnikovega rojstva. Izvrstno sodelujejo z družino pokojnega poeta, ki je že podarila več kot 600 predmetov, ki jih je imel v lasti, v muzeju pa bo na voljo več kot 2500 knjig iz njegove osebne knjižne zbirke. Pri pripravi zbirke bodo še naprej uspešno sodelovali z Dolenjskim muzejem.
Muzej je doslej z vstopnino, ta bo po novem za evro višja, zbral nekaj več kot 60.000 evrov na leto, za delovanje pa jih potrebuje okoli 90.000. Nekaj prinese trgovina v preddverju, kjer so na voljo spominki in dolenjske dobrote.
Obiskovalci prihajajo z vsega sveta, tudi iz ZDA in Mehike.
Ponosni so na priznanje Valvasorjev nagelj za stalno razstavo o harmonikarju Lojzetu Slaku. Zasluge za to gredo avtorski skupini v sestavi Majda Pungerčar, Matej Rifelj, Alojzij Slak, Robert Slak, Mateja Muhič in doc. dr. Tomaž Slak, ki je razstavo zasnovala zelo sodobno, interaktivno; obiskovalci se lahko denimo pomerijo v petju in igranju harmonike. Ob našem obisku so se ob Slakovih vižah zabavali primorski upokojenci, ki so martinovo praznovali na Dolenjskem.
