PADLA KARANTENSKA ODLOČBA
Po vrnitvi iz Hrvaške moral v karanteno, a se je pritožil na sodišče
Pomanjkljivo obrazložena karantenska odločba ne more učinkovati, je odločilo upravno sodišče.
Odpri galerijo
V karantenski odločbi morajo biti jasno zapisana dejstva, zaradi katerih je bila izdana. FOTO: Leon Vidic, Delo
Upravno sodišče je nedavno odločilo, da morajo biti pri izdaji odločb o karanteni odločilna dejstva, na podlagi katerih je kasneje ta izdana, navedena že v predlogu za izdajo odločbe. Če posameznik uveljavlja katero izmed izjem iz odloka, mora organ dejstva presojati in jih ustrezno razložiti, še posebej če šteje, da posameznik ne sodi pod izjeme 10. člena odloka.
Odločitev sodišča se nanaša na upravni spor zaradi odrejene karantene, ki jo je tožnik prejel od ministrstva za zdravje. Sodišče je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek.
V konkretni zadevi je sodišče ugotovilo, da ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, iz katere države je vstopil tožnik na območje Slovenije in ura vstopa, niti ne, na kateri seznam je uvrščena država in iz katerih razlogov je tožniku odrejena karantena. Zgolj navedba predpisov in splošna navedba o razglasitvi pandemije od Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ne zadostuje, saj ne vsebuje obrazložitve glede konkretnega posameznika, ki je obravnavan in je brez zakonskih določil, ki bi stranki omogočile pravico do obrambe, sodišču pa kontrolo, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis. V primeru odsotnosti obrazložitve in navedbe dejstev in dokazov, ki utemeljujejo izdajo odločbe, stranka v postopku nima možnosti podati izjave o upoštevanih dejstvih in tudi ni seznanjena z razlogi, zaradi katerih se je pristojni organ odločil, da karantensko odločbo izda. Zaradi morebitnega nadaljevanja postopka in drugih istovrstnih postopkov sodišče pripominja, da mora organ, če posameznik uveljavlja katero izmed izjem iz odloka, takšna dejstva presojati in jih ustrezno obrazložiti, še posebej, če šteje, da posameznik ne sodi pod izjeme 10. člena odloka.
Sodišče je še opozorilo, da glede na to, da karanteno na podlagi predloga inštituta za varovanje zdravja odredi minister za zdravje po tem, ko policist na mejnem prehodu ob vstopu posameznika v Slovenijo vzame podatke in jih posreduje predstavnikom ministrstva za zdravje, morajo biti odločilna dejstva, na podlagi katerih je kasneje izdana odločba o karanteni, zavedena že v predlogu za izdajo odločbe.
Odločitev sodišča se nanaša na upravni spor zaradi odrejene karantene, ki jo je tožnik prejel od ministrstva za zdravje. Sodišče je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Šel po invalidno ženo
Tožnik je v tožbi navedel, da je 23. avgusta v Gruškovju vstopil na Hrvaško, kamor je odšel v Šibenik po ženo, ki je invalid tretje kategorije, in vnukinjo, ki sta bili tam že predhodno, ter se v roku 20 ur vrnil v Slovenijo 24. avgusta. Po mnenju sodišča je tožnik smiselno izpostavil, da mu je bila kršena pravica do izjave in predložitve dokazov, saj policist v Gruškovju ni hotel sprejeti nobenih dokazil, da je prečkal mejo in se vrnil v roku manj kot 24 ur, prav tako ne invalidske odločbe za ženo, ki jo je imel s seboj, zaradi česar pri izdaji karantenske odločbe ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje. Zaradi tega je menil, da mu je bila odločba izdana neutemeljeno, saj meni, da sodi med izjeme, ki jih določa 14. točka 10. člena odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja covida 19.10. člen odloka govori o izjemah, ko odlok ne velja za:
14. osebo, ki prehaja mejo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov ali nujnih poslovnih razlogov in se vrača čez mejo v najkrajšem času, ki je potreben za izvedbo opravila, vendar ne več kot 48 ur po prehodu meje, ter predloži ustrezno dokazilo.
14. osebo, ki prehaja mejo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov ali nujnih poslovnih razlogov in se vrača čez mejo v najkrajšem času, ki je potreben za izvedbo opravila, vendar ne več kot 48 ur po prehodu meje, ter predloži ustrezno dokazilo.
V konkretni zadevi je sodišče ugotovilo, da ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, iz katere države je vstopil tožnik na območje Slovenije in ura vstopa, niti ne, na kateri seznam je uvrščena država in iz katerih razlogov je tožniku odrejena karantena. Zgolj navedba predpisov in splošna navedba o razglasitvi pandemije od Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ne zadostuje, saj ne vsebuje obrazložitve glede konkretnega posameznika, ki je obravnavan in je brez zakonskih določil, ki bi stranki omogočile pravico do obrambe, sodišču pa kontrolo, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis. V primeru odsotnosti obrazložitve in navedbe dejstev in dokazov, ki utemeljujejo izdajo odločbe, stranka v postopku nima možnosti podati izjave o upoštevanih dejstvih in tudi ni seznanjena z razlogi, zaradi katerih se je pristojni organ odločil, da karantensko odločbo izda. Zaradi morebitnega nadaljevanja postopka in drugih istovrstnih postopkov sodišče pripominja, da mora organ, če posameznik uveljavlja katero izmed izjem iz odloka, takšna dejstva presojati in jih ustrezno obrazložiti, še posebej, če šteje, da posameznik ne sodi pod izjeme 10. člena odloka.
Sodišče je še opozorilo, da glede na to, da karanteno na podlagi predloga inštituta za varovanje zdravja odredi minister za zdravje po tem, ko policist na mejnem prehodu ob vstopu posameznika v Slovenijo vzame podatke in jih posreduje predstavnikom ministrstva za zdravje, morajo biti odločilna dejstva, na podlagi katerih je kasneje izdana odločba o karanteni, zavedena že v predlogu za izdajo odločbe.
