ODŠKODNINA

Po umoru mame na CSD za otroka zahtevajo 250 tisoč evrov

Gre za prvi takšen primer.
Fotografija: Gre za nepremoženjsko škodo, posledice, ki jih bo na otroku žrtve pustila nasilna smrt mame, ter povzročene bolečine zaradi smrti bližnjega. FOTO: Choreograph, Getty Images, Istockphoto
Odpri galerijo
Gre za nepremoženjsko škodo, posledice, ki jih bo na otroku žrtve pustila nasilna smrt mame, ter povzročene bolečine zaradi smrti bližnjega. FOTO: Choreograph, Getty Images, Istockphoto

Center za socialno delo (CSD) Ljubljana enota Grosuplje je v imenu otroka žrtve vložil premoženjskopravni zahtevek v višini 250.000 evrov. Pomočnica v. d. direktorja centra Simona Rihter pravi, da so se s takšnim primerom srečali prvič, poudarja pa, da mora center storiti vse za zaščito svojih varovancev in pri tem delovati proaktivno.

Informacijo o premoženjskopravnem zahtevku, ki ga je v imenu otroka žrtve in obtoženega vložil grosupeljski CSD, je te dni objavil časnik Dnevnik. Po informacijah časnika gre za nepremoženjsko škodo, posledice, ki jih bo na otroku žrtve pustila nasilna smrt mame, ter povzročene bolečine zaradi smrti bližnjega.

Gre za stiske, travmatiziranost otroka

Pomočnica v. d. direktorja grosupeljskega CSD Simona Rihter pravi, da v primerih, ko je center skrbnik otroka, je dolžan ščititi njegove koristi in pravice tudi v smislu uveljavljanja morebitnih premoženjskopravnih zahtevkov v kazenskih postopkih, če oceni, da je z dejanjem otroku povzročena škoda ali da mu bo ta šele nastala. »V kazenskem postopku se premoženjskopravni zahtevki lahko uveljavljajo za škodo, ki je nastala z domnevnim storjenim kaznivim dejanjem, o čemer odloča sodišče,« je dodala.

Glede višine premoženjskopravnega zahtevka pa je v splošnem pojasnila, da se ta določi na podlagi predvidene premoženjske in nepremoženjske škode, ki je in še bo nastala otroku. Pri nepremoženjski škodi gre lahko za stiske, travmatiziranost otroka, je poudarila.

V grosupeljskem CSD so se s takšnim primerom srečali prvič, ob čemer Rihterjeva poudarja, da mora center delovati tudi proaktivno, torej razmišljati, kaj je v največjo korist varovalcev, ne glede na to, ali so to otroci ali osebe, ki so postavljene pod skrbništvo.

Država je dolžna pomagati

Država je dolžna pomagati žrtvam nasilja v družini, od udeležbe v različnih programih psihosocialne pomoči, žrtvam pa mora nuditi tudi finančno pomoč, je za STA poudarila profesorica kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Katja Filipčič. »Ko je žrtev otrok, je ustrezno, da se vključi center za socialno delo in poskrbi za otrokove pravice, tudi za finančni vidik pomoči. Odškodninski zahtevek je ena od posledic kaznivega dejanja, ki ima lahko odvračevalni učinek na bodoče storilce kaznivega dejanja, čeprav to ni kazenska sankcija,« je poudarila.

Po njeni oceni je bila naša kazenska zakonodaja v zadnjih letih izboljšana tudi v delu, ki se nanaša na otroka, kadar je ta žrtev kaznivih dejanj. Od tega, da ima otrok v tovrstnih primerih pooblaščenca, ki v kazenskem postopku skrbi za njegove pravice oziroma položaj, veliko pozornosti je bilo deležno tudi vprašanje zasliševanja, ki naj otroku povzroči čim manj travmatičnih posledic.

»Pri tem je mišljeno, da razgovori potekajo v posebnih prostorih, da se lahko snemajo in da se kasneje v postopku tudi predvajajo, in sicer s ciljem, da otrok ni večkrat zaslišan ter da ni zaslišan na glavni obravnavi. Izdeluje se tudi ocena ogroženosti otroka v vseh fazah postopka, od obravnave na policiji naprej,« je navedla.

Hiša za otroke

Nedavno pa se je odprla tudi Hiša za otroke, ki je namenjena celostni obravnavi otrok, udeleženih v kazenskem postopku kot žrtve, priče ali storilci kaznivih dejanj. V Hiši za otroke naj bi potekala zaslišanja otrok s sodelovanjem pedagogov, psihologov, otroku naj bi nudili tudi pomoč strokovnjakov, predvsem psihologov. Filipčičeva je ob tem izrazila upanje, da bo Hiša za otroke dejansko zaživela. Od sodišča bo namreč odvisno, ali se bo posluževalo te institucije.

»To ne bo odvisno le od kazenskega sodišča, temveč tudi od sodišča, ki obravnava otroka v različnih civilnih postopkih. Sodnik mora biti tisti, ki odloči, da bo otrok zaslišan v Hiši za otroke, tako da je zdaj na sodnikih odločitev, v kakšni meri se bo izboljšal položaj otroka preko pomoči v tej hiši,« je poudarila Filipčičeva.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti informacij, koliko tovrstnih primerov odškodninskih zahtevkov so doslej vložili CSD v imenu otrok žrtev, nimajo. Pri varuhu človekovih pravic pa podpirajo vsa ravnanja, ki so usmerjena v zaščito otrokovih pravic in koristi.

»Še posebej pri trpljenju otrok smo kot družba zavezani, da pokažemo največjo mero empatije in odločnosti, zato pozdravljamo vsa ravnanja, ki so usmerjena v aktivno prizadevanje za zaščito otrokovih interesov,« so zapisali v odgovoru za STA.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas