Po S. Makedoniji slovenski strokovnjak razkriva: »Od stampeda v Lipi imamo najstrožje standarde v Evropi«
Po tragičnem požaru v diskoteki v Kočanih, ki je terjal najmanj 59 življenj in ranil več kot 150 ljudi, se tudi v Sloveniji zastavlja vprašanje varnosti v nočnih klubih, na koncertnih prizoriščih in festivalih. Čeprav slovenska zakonodaja določa stroge varnostne ukrepe, se poraja vprašanje, kako učinkovito se ti izvajajo in ali je nevarnost podobne katastrofe pri nas resnično izključena.
O tem smo se pogovarjali s Črtom Batageljem, izkušenim organizatorjem koncertov, ki že 22 let deluje na slovenskem glasbenem prizorišču v tandemu z Matejem Ahlinom pod imenom Dirty Skunks. Za Slovenske novice je pojasnil, kako se zagotavlja varnost na tovrstnih dogodkih, kakšna so pravila in kje so največji izzivi.
Najstrožji varnostni standardi v Evropi
Po tragediji v nočnem klubu Lipa pred skoraj 20 leti je Slovenija, pravi Batagelj, zaostrila varnostne predpise na koncertnih prizoriščih in festivalih. Med najstrožje zahteve v Evropi sodi določilo, da mora biti na vsakih 100 obiskovalcev en varnostnik, kar predstavlja velik logistični izziv, zlasti na večjih dogodkih.
Prekoračitev kapacitete
»Kazni za take prekrške so res ogromne in mislim, da ni organizatorja v Sloveniji, ki bi se šel to,« pravi Batagelj.
»To pomeni, da mora biti na festivalu s 5000 obiskovalci kar 50 varnostnikov, kar je izjemno veliko,« pojasnjuje Batagelj. »Ko gre za večje dogodke, moramo najeti reševalna vozila z osebjem in pa požarno stražo, ki jo izvajajo lokalni gasilci.«
Poleg varnostnikov morajo biti na večjih dogodkih tako prisotni tudi reševalci in gasilci, še posebno če se uporablja pirotehnika. »Če so koncerti v dvoranah, morajo imeti prizorišča jasno označene izhode, zasilne poti, ustrezno število gasilnih aparatov in vse druge varnostne ukrepe,« dodaja.
Kako se ocenjuje tveganje dogodkov?
Vsak večji koncert ali festival je treba prijaviti policiji ali upravni enoti, ki nato oceni tveganje na podlagi posebnega varnostnega obrazca.
»Policija in upravna enota podata svojo oceno in po potrebi naložita dodatne varnostne ukrepe. Če je pričakovano večje tveganje, se lahko zahteva prisotnost dodatnih varnostnih služb ali medicinske ekipe,« pravi dolgoletni organizator. »Načeloma je potrebna medicinska ekipa v dvoranah nad 1000 kapacitete,« še pojasnjuje.
Nadzor nad številom obiskovalcev pa je v Sloveniji strogo reguliran. Kapaciteta prizorišča se določi glede na požarno varnost in število zasilnih izhodov. »Kazni za take prekrške so res ogromne in mislim, da ni organizatorja v Sloveniji, ki bi se šel to,« opaža.
Z resnimi incidenti se do zdaj ni srečal
»Za razna nasilna dejanja je odgovorna varnostna služba, ki reši zadevo s policijo oz. medicinska ekipa, če pride do kake telesne poškodbe, slabega počutja. Tudi oni naprej sodelujejo z zdravstvenimi domovi oz. urgenco,« pojasnjuje organizator in pravi, da se z resnimi incidenti še ni srečal.
So manjši klubi varni?
Ena izmed glavnih dilem je varnost v manjših klubih in alternativnih (DIY) prizoriščih, kjer so pogoji pogosto drugačni kot na večjih dogodkih.
»V večjih klubih so izhodi v sili vedno jasno označeni, v manjših pa to pogosto ni nujno potrebno, saj imajo manj obiskovalcev in dovolj velik glavni vhod,« pojasnjuje Batagelj.
V takih prostorih običajno ni potrebe po velikem številu varnostnikov, obiskovalci pa se med seboj pogosto poznajo. »Tukaj so varnostna tveganja bistveno manjša kot na množičnih prireditvah. Pravzaprav bi bilo po mojem mnenju dovolj, da imajo tudi manjši klubi zgolj enega ali dva varnostnika. Konec koncev imamo tudi razne lokale ali skupek teh, kjer je po več kot 500 ljudi naenkrat, pa ni nikjer enega varnostnika. Ta situacija se mi zdi kar dvolična pri nas,« izpostavlja organizator.
Ali se tragedija, kot je bila v Kočanih, lahko zgodi tudi v Sloveniji?
Batagelj je prepričan, da je možnost podobne nesreče v Sloveniji izjemno majhna. »Pri nas so pravila stroga, organizatorji jih spoštujejo in varnostni standardi so visoki,« poudarja in dodaja, da imajo večja prizorišča ustrezno opremo, jasno označene izhode in usposobljeno osebje.
Tudi če se na koncertih uporablja pirotehnika, je prisotna požarna straža, ki preprečuje morebitne nevarnosti. »Varnost na koncertih v Sloveniji in v EU je že zdaj precej dobro regulirana. Menim, da je zelo majhna verjetnost, da se obiskovalcu na koncertu zgodi kaj slabšega, kot bi se mu lahko, recimo, na dnevnem sprehodu okoli svojega domovanja. V bistvu si na koncertu še bolj na varnem, saj imaš okoli sebe osebje, ki ti bo vedno pomagalo,« sklene Batagelj.
Kaj lahko storimo za še večjo varnost?
Kljub visokim standardom se je po tragediji v Severni Makedoniji slovenski inšpektorat odločil za dodatne preglede varnosti v klubih in koncertnih prizoriščih. Poleg tega se preučuje tudi zakonodaja s področja pirotehnike, da bi preprečili morebitne nevarnosti.
Batagelj verjame, da je ključnega pomena predvsem dosledno izvajanje obstoječih predpisov: »Slovenski organizatorji delujejo odgovorno, a pomembno je, da se nadzor redno izvaja in da se obiskovalce izobražuje o varnostnih ukrepih.«
Zakonodaje ne kršijo
»Prepričan sem, da se v Sloveniji kaj takega, kot se je nedavno zgodilo v S. Makedoniji, ne more zgoditi, tudi če se na koncertu uporablja pirotehnika. Dejstvo je, da imamo pri nas resne dvorane in klube, prav tako resne organizatorje, ki ne bodo kršili zakonodaje,« zagotavlja.
Obiskovalci koncertov in festivalov so tako lahko dokaj mirni – varnostni ukrepi v Sloveniji so med najstrožjimi v Evropi, nadzor pa se bo v prihodnjih tednih še okrepil.
