Po poti železa in soli
Nekdaj je bila Možjanca pomembna postojanka na tovorniški poti proti Jezerskemu in nato naprej proti Koroški. Potem so cesto speljali po dolini in je ostala samotna vas s prelepim razgledom. Letošnjega pohoda se je udeležilo sedemnajst ljudi.
Zbirno mesto je bilo na Možjanci pri Okrepčevalnici Rožmarin družine Štirn, kjer so se pohodniki okrepčali s sendviči in čajem, nato pa so se pod vodstvom Marka Štirna podali do razgledne točke nad vasjo. Pot so nadaljevali nad vasjo Štefanja Gora, se ustavili pri kapelici in se povzpeli na najvišjo točko, Davovec, kjer so pri spomeniku padlim borcem NOB naredili krajši postanek ter se vpisali v vpisno knjigo.
17 jih je hodilo.
Z Davovca so se spustili do župnijske cerkve Brezmadežnega spočetja device Marije v dolini Kokre, od tam pa so se nato z avtobusom odpeljali do Tupalič ter se spet povzpeli do izhodišča na Možjanci, kjer sta jih čakala Tatjana in Franci Štrin z odličnim golažem, polento ter slastnim jabolčnim štrudljem. Hoje je bilo za štiri ure.
Najdaljša različica tovorne poti, po kateri so že v 14. stoletju prenašali na Koroško železo in morsko sol, vodi z Možjance mimo Štefanje gore do doline Kokre in je dolga petnajst kilometrov. Udeleženci lahko trajanje in smer pohoda poljubno prilagajajo razpoloženju in fizični pripravljenosti. Pogosti obiskovalci tovorne poti so kolesarji; prav njim gre zahvala, da je bila pot po katastrofalnem žledolomu v letu 2014 zelo hitro obnovljena in pripravljena na obiskovalce. Naslednji, 13. pohod po tovorni poti bo aprila prihodnje leto.
