Po možganski kapi še rubež hiše (FOTO)

Družini Marsel iz Zgornjega Lehna na Pohorju se je v zadnjih osmih mesecih življenje popolnoma obrnilo na glavo. Petdesetletnega očeta Rajka je 19. maja lani zadela možganska kap in ga prikovala na invalidski voziček. Hkrati se je življenje popolnoma spremenilo tudi njegovi ženi Magdi, ki vse od takrat skrbi zanj. V začetku tega leta je morala zaradi tega dati odpoved v UKC Maribor, kjer je bila zaposlena kot medicinska sestra, saj Rajko potrebuje 24-urno nego.

S hčerjo sta glasbenika

«Ni mi težko skrbeti za moža, zanj bom naredila vse, kar lahko. Skupaj sva že od leta 1991 in imava hčerko Mino. Naredila bom vse, da čim bolj okreva, to pa lahko traja tudi do pet let,« pravi Magda. »Če bo šel na koncu lahko sam po ulici z berglo, bom najbolj srečna. Še toliko bolj pa, če bo lahko tudi govoril.« Pojasnila je, da je Rajko doživel kap le osem dni po njegovem abrahamu. V začetku tistega meseca je zbolel za covidom-19, a je kmalu izzvenel. Dan pred možgansko kapjo je šel že delat, kot samostojni podjetnik se je ukvarjal z gradbeništvom, predvsem krovstvom in obnovo notranjih prostorov.

Po možganski kapi je prestal zelo zahteven poseg na možganih, po njem pa je moral več dni ležati na intenzivni negi. Ko se je zbudil iz kome in zagledal ženo in hčerko, so mu, kot se spominja Magda, začele teči solze. »Da je prepoznal svojo okolico, je bil zelo dober znak,« pravi in dodaja, da mož ve, kaj je delal pred tistim usodnim 19. majem in s čim se je ukvarjal. A na žalost govoriti še ne more. »Govori le avtomatizirane besede, kot so s teboj, z menoj, ena, dva, tri ... A, zanimivo, pesem pa lahko zapoje, v spominu so mu ostale številne skladbe.« Rajko je namreč zapisan glasbi, skupaj z Mino imata ansambel Trio s Prve. Znan je kot srčen človek, prijatelj, vedno pripravljen nesebično pomagati, bil je podjetnik, aktiven na veliko področjih, predvsem pa ljubeč mož in oče. »Pri rehabilitaciji se zelo trudi. Zelo je motiviran in ves čas pozitiven.«

Rok se izteče ta mesec

Zadnjega pol leta tako Magdi nikakor ni bilo lahko. »Še kar jočem. Solze mi že kar na noter tečejo, ker ne morejo več navzven. Rajko prej ni imel nobenih zdravstvenih težav, nobenih pridruženih bolezni. Celih 25 let ni bil pri zdravniku, ves čas je delal, skrbel za družino, bil fizično zelo aktiven,« nadaljuje Marselova, ki se je, kot da moževa bolezen ni dovolj, znašla še pred eno težko situacijo.

Po izbruhu novega koronavirusa in z njim daljšega zaprtja države ter seveda izpada dohodka sta z možem težko odplačevala kredit za hišo, vzela sta ga pri eni od avstrijskih bank. Ta jima je, ker kredita nista mogla več redno odplačevati, dala pogoj, da morata do 28. januarja odplačati še okoli 50.000 evrov, če želita obdržati hišo, v nasprotnem primeru bo šla na dražbo – onadva pa na cesto. In čeprav so se v reševanje položaja vključili preostali družinski člani in prijatelji, do tako visoke vsote niso mogli priti. Računi so zablokirani, hči ne more dobiti kredita, zato Magda ob podpori glasbenika Saša Dobnika upa, da bodo denar ali vsaj del zbrali s pomočjo dobrodelnih prispevkov na tekoči račun Rdečega križa Slovenije, Območno združenje Radlje ob Dravi.

»Ko sem Rajku omenila, da bova morala iz hiše, če ne poplačava kredita, sem čutila, kako mu je bilo grozno. Do zadnjega sem čakala, da sem mu to povedala,« razlaga Magda in doda, da bi morebitna izselitev iz hiše zagotovo slabo vplivala tudi na njegovo rehabilitacijo. Zanj bi bilo zagotovo najlažje, če bi ostal v svojem okolju, ki ga dobro pozna: »Vse življenje se trudiš nekaj ustvariti. Najina hiša ni grad, vsega skupaj meri 120 kvadratnih metrov. Imava to, kar sva si vedno želela.« Da bi le v njej tudi ostala.