Po Maksu se je poslovila še Čaja (FOTO)

Izvedeli smo, da so oskrbniki opazili spremembe v Čajinem vedenju že dan pred smrtjo. Nakar se je njeno stanje samo še slabšalo, tako da je veterinarska ekipa nemudoma opravila diagnostične preiskave ter morala zaradi razširjenega rakavega obolenja Čajo evtanazirati.
Morda si je kdo mislil, da je bilo njeno zdravstveno stanje povezano s smrtjo samca Maksimusa oziroma Maksa, pa ni bilo. »Velike mačke niso zelo dolgožive živali. Po 12 letih se pogosto začnejo s starostjo povezane zdravstvene težave,« nam je pojasnila Bojana Stranjac, strokovna vodja v ZOO Ljubljana.

Kdo sta bila Maks in Čaja? Maks se je skotil leta 2009 v londonskem ZOO v Veliki Britaniji, Čaja pa leta 2008 v ZOO Boissiere v Franciji. Skupaj sta sobivala od leta 2011: dve oziroma tri leta sta imela, ko so ju pripeljali v ZOO Lodž na Poljskem. V ZOO Ljubljana pa sta prišla spomladi 2019 in veljala za genetsko ustrezen par, a nikoli nista imela mladičev.
»Levi so tako kot vse živali čuteča pa tudi družabna živa bitja. Zaznajo izgubo in družabnike tudi pogrešajo, še zlasti če ostanejo povsem sami. Mi to opazimo že po njihovem obnašanju, saj so občasno nemirni, kličejo, lahko so tudi manj ješči, kako pa se počutijo, si lahko le mislimo. V tem času jih poskušamo le še bolj zaposliti s popestritvami v ogradi,« je nadaljevala sogovornica.
Radi sodelujejo
V ZOO Ljubljana živali niso udomačene, jih pa trenirajo za lažje oskrbovanje in potrebno manipulacijo v ogradi kot pripravo na morebitni transport ter za boljše izvajanje zdravstvenega varstva. Ograda za azijske leve je zasnovana tako, da oskrbniki in drugi strokovnjaki niso v neposrednem stiku z levi. Od zunaj se odpirajo in zapirajo lopute prostorov, da lahko živali prehajajo iz enega v drugega. Tako zagotavljajo redno čiščenje, hranjenje, dodajanje popestritve ter varnostno pregledovanje ograje in loput. Trening poteka po načelu pozitivne spodbude. In levi radi sodelujejo. Skozi mrežo jim lahko tako brez vsakršnega stresa vzamejo kri iz repa, jim pregledajo zobe, jih cepijo ali jim injicirajo zdravila, pregledajo oči ter vse drugo, ne da bi jih bilo treba anestezirati.
Azijsko levinjo Čajo in samca Maksa so obiskovalci v ljubljanskem živalskem vrtu tako prvič pozdravili na odprtju nove ograde ob 70-letnici živalskega vrta. Po izgubi Maksa lani pa so sprejeli v oskrbo še 15-letno samico Živano, ki se je skotila v živalskem vrtu v Zürichu. Čaja je po obdobju žalovanja sicer zelo lepo sprejela novinko, a je ta prav tako žalovala po izgubi svoje sestre.

»Z novo levinjo Živano sta se najprej slišali in vohali, nato sta se videli in se spoznali skozi zaščitno mrežo. Ko smo presodili, da bi bili radi v stiku, smo ju pod nadzorom združili. In tako sta mirno sobivali, večkrat poležavali skupaj na vrhu griča v ogradi pa tudi v notranjih prostorih. Pravzaprav sta večino časa preživeli v družbi druga druge. In kot je tipično za mačke, sta se še kako radi greli na ploščadih s talnim ogrevanjem,« se spominja Bojana Stranjac.
Zanimale so jo antilope
Čaje se bodo spominjali tudi kot izjemno samozavestne levinje, ki je zelo rada sodelovala z oskrbniki, tako pri tehtanju kot pri treningu za prostovoljni odvzem krvi in dajanje zdravil. »Bila je krasna žival, iskrivega in vedrega značaja,« so jo opisali v živalskem vrtu. Obiskovalci so jo lahko pogosto opazovali povsem od blizu, sploh kadar je počivala na talnem gretju ob steklu v notranjem prostoru oziroma zunaj pri Afriški hiši.

Pogosto je ležala tudi na gričku sredi ograde, kjer je imela pregled nad vsem dogajanjem. Še prav posebno so jo zanimale liči antilope v sosednji ogradi … Tudi v naravi si levi namreč radi ogledujejo antilope in so še kako pozorni na dogajanje v svoji okolici. Plenijo jih le, kadar so lačni. Ne le antilope, Maks, Čaja in Živana so si radi ogledovali tudi vrane, pave in pse, ki so jih pripeljali obiskovalci. Za mačke, smo še izvedeli, je namreč nadvse pomembno, da imajo višji prostor v okolju, od koder lahko potem opazujejo dogajanje. V ZOO Ljubljana so vse to upoštevali pri gradnji ograde.
O izgubi levinje je Živalski vrt Ljubljana že obvestil koordinatorja za azijske leve pri Evropski zvezi živalskih vrtov in akvarijev, ki jih bo obvestil o možnosti za nadaljnje gojenje te vrste v ljubljanskem živalskem vrtu. »Z njim smo v kontaktu na skoraj dnevni bazi.« Trdnejših informacij o novem prihodu sicer še nimajo.
Za zdaj ostaja v ZOO Ljubljana zgolj levinja Živana. Le kako bo prenesla smrt družabnice Čaje?
Po dvanajstih letih se pogosto začnejo s starostjo povezane zdravstvene težave.