Po hoji v labirintu duhovno prenovljeni

Kaj je pravzaprav labirint? To je zelo star simbol, ki ga najdemo v mnogo kulturah in po katerem lahko hodimo na več načinov. Je ritual, ki nas vabi, da doživimo enkratno izkušnjo. Je orodje, ki nam pomaga, da doživimo jasnost in pomoč pri sprejemanju življenjskih odločitev.

Človek ustvarja labirinte že več kot 4000 let. Najdemo jih v različnih kulturah, v različnih časovnih obdobjih, na različnih koncih sveta: od Indije in Sumatre prek Krete in Islandije do Arizone in Brazilije.

Labirint se prilagaja okolici, je hkrati privlačen in zapleten, gradnja pa precej preprosta. A bistvena je seveda hoja, zato mora biti pot dovolj ovita, da dobimo občutek skrivanja in razkrivanja, približevanja in oddaljevanja središča, v katerem se znajdemo naenkrat, ne da bi prav vedeli, kako smo prispeli tja.

Hoja v središče

Labirint je bil obramba pred vdorom hudega: zavita in ovinkasta steza naj bi preprečila duhu prednikov, ki biva v njegovem središču, da prodre v vsakdanje življenje. Uporabljali so ga tudi za obredne, daritvene in romarske poti, prostor plesa in celo za iskanje pravšnje neveste.

Morda se v labirintu, zaklenjeno v številke in gibe, skriva starodavno razumevanje kroženja časa, začetek kozmologije. Krožna pot se namreč oži in širi, kot da bi spremljala potovanje sonca, njegovo vsakodnevno in vsakoletno rojstvo, hkrati pa simbolizira naše življenje od rojstva do smrti in vnovičnega rojstva. Labirinti so nam v spomin, da obstaja množica poti do svetega, do miru, zdravja, sreče in harmonije.

V njegovem središču lahko pustimo in odvržemo, česar ne potrebujemo več. Hoja po njem simbolizira našo pot, pomaga nam pri preobrazbi sistema vrednot in prepričanj, ki nas omejujejo. To je pot do našega lastnega središča. Vsak udeleženec se odloči, s kakšnim namenom bo hodil skozenj.

Prenovljeno bitje

Pri nas so jih do zdaj zgradili že kar nekaj. Najbolj znan je Rižanski labirint ob izviru reke Rižane, blizu znanih Hrastovelj. Narejen je iz kamenja po vzoru tistega iz katedrale Notre Dame de Chartres v Franciji iz leta 1201 in po enem od labirintov z otoka Cres na Hrvaškem v mestu Beli. Na tabli ob labirintu pri izviru Rižane z imenom Zvroček med drugim preberemo: »V labirintu lahko zapustimo probleme in težave iz preteklosti ter začnemo na novo kot prenovljeno bitje. Vsaka pot po labirintu je nova in nepozabna. Tako prenovljeni in duhovno prebujeni lahko začnemo povsem novo pot. Ko pridete iz labirinta, se še nekaj časa prepustite tišini in razmišljanju. Prve poti po labirintu ne boste nikoli pozabili.«

Znan je tudi ljubljanski labirint umetnosti, ki so ga uredili na Fužinah blizu gradu, stanovanjske soseske oziroma psihiatrične klinike. »Labirint umetnosti je družbeno orientirano, trajnostno umetniško delo z visokim ekološkim pomenom,« so zapisali pri zavodu Exodos. »Njegovo postavitev je začrtal bolgarski umetnik Venelin Shurelov, ki se je odločil za koncept in obliko prvotnih labirintov izpred 4000 let. Namenjen je urbanemu človeku, ki se rad zateče na zeleno površino, kjer se lahko sprehodi (hoja kot umetnost) ter uživa v naravi in branju knjig. Površina je nekaj več kot 10.000 kvadratnih metrov.«

V srčiki fužinskega labirinta, kjer je zasajenih točno 287 kanadskih čug (Tsuga canadensis), so uredili pokriti bralni kotiček, postavljeni so klopi in smetnjaki, po sprehajalni poti pa so vgravirane misli, ki jih lahko prispeva vsak.

Hrvati pred nami

Svoj labirint imajo tudi šolarji v Zgornji Kungoti. Labirint dobre volje, tudi povezanosti in mladih, ki so ga junija 2011 izdelali učenci in delavci šole pod vodstvom Mihe Markoviča, zastopnika neprofitnega društva Umetnost darovanja, naj bi obiskovalce med drugim povezoval, ugodno vplival na komunikacijo in moč izražanja, hkrati pa krepil optimizem in razigranost.

Podjetje Satcitananda iz Ljubljane je v gozdu blizu Rateč že leta 2012 začelo graditi labirinte. Do začetka oktobra 2014 so jih zgradili šest, uredili jih bodo devet.

Pojav labirintov je veliko bolj znan pri Hrvatih, saj so na primer na otoku Cres pri kraju Beli uredili pravo mesto labirintov – našteli jih bomo sedem –, medtem ko so v Novem Vinodolskem uredili že deseti ali Ganešov labirint, ki ga imenujejo tudi labirint celovitosti. Znani so še nebeški labirinti, ki so jih naredili v Premanturi pri Pulju, točneje na Gornjem Kamenjaku.