RAZSTAVA

Po črnih nevestah še zgodba o belih

Objavljeno 15. januar 2020 16.39 | Posodobljeno 15. januar 2020 16.39 | Piše: O. B.

Akademska slikarka Anka Krašna predstavlja Izgon iz raja. Med obiskovalci razstave tudi številni avtoričini študenti.

V ospredju odprtja razstave so bile (z leve): Manja Dolinšek, Dana Štrucelj, Anka Krašna in Saša Bezjak. FOTO: Oste Bakal
Leto se je v Gornji Radgoni, mestu sejmov in penine, začelo z izjemnim umetniškim dogodkom. V galeriji Doma kulture so namreč odprli enkratno likovno razstavo ugledne akademske slikarke Anke Krašna. Razstavi, ki predvsem obdeluje ženske v islamskem in krščanskem svetu, je umetnica dala edinstven naslov: Izgon iz raja. Likovna specialistka s pripovedjo o belih nevestah nadaljuje zgodbo o v črno odetih in zakritih ženskah iz svoje prejšnje razstave Personal.

Dogodek, na katerem je številne prisotne, med katerimi so bili mnogi avoričini študenti, pozdravila predsednica Likovnega društva Radgona Dana Štrucelj, je odprla predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Manja Dolinšek. O avtorici in njeni razstavi, kakršne Gornja Radgona še ni gostila, je spregovorila mag. Saša Bezjak, akademska slikarka, tudi nekdanja študentka Anke Krašna.

image
Bele neveste Anke Krašna. FOTO: Oste Bakal
Po njenem avtorica z zadnjim ciklusom, katerega del je triptih z naslovom Izgon iz raja, napeljuje na razmišljanje o položaju ženske v različnih verstvih. Od takrat, ko je kača zapeljala Evo, da sta z Adamom jedla prepovedan sadež, je definirano, da je ženska kriva. In kako bi se razvijali družba in njeni temelji, če ne bi bilo krščanstvo v našem in mnogih drugih prostorih osnova našega razmišljanja? »Ali je islamska vera res postavila ženo v negativen položaj v primerjavi z moškim, je vprašanje, ki se skoraj zagotovo pojavi. Status ženske pri nas je svoboden, morda le navidezno, bela tančica lahko skrije trpljenje ravno tako kot črna vreča za smeti, ki simbolizira preobrazbo burke. Vse to, kar vidimo na razstavi, je tehnično dovršeno, subtilno in inovativno, uporabljeni so materiali, ki nam dodatno spregovorijo o resnični prisotnosti, materializiranju močne ideje,« dodaja mag. Saša Bezjak.
Status ženske pri nas je svoboden, morda le navidezno.




Deli s prijatelji