Piran se lahko pohvali z edinim kamnitim svetilnikom pri nas (FOTO)
Piranski svetilnik na Punti oziroma rtu Madona je edini kamniti svetilnik pri nas in je zato pomemben del naše pomorske dediščine. Je sila prepoznaven del mestne vedute. Postavljen je na okrogli kamniti utrdbi oziroma rotundi, na kateri je tudi svetilničarjevo stanovanje. Rotunda je bila sestavni del nekdanjega mestnega obzidja in naj bi jo postavili leta 1617. Tako je namreč datirana nanjo vzidana heraldična plošča, ki očitno zaznamuje večja gradbena dela. Notranjost utrdbe je v glavnem zasuta, do njenega zgornjega dela pa je dostop po zunanjih stopnicah, ki vodijo na ploščad, na kateri je poleg svetilničarjevega stanovanja tudi vodnjak.
Od 1983. v registru
Trdnjava je postala svetilnik leta 1872, ko je prvič zasvetila njegova lanterna oziroma stalna rdeča luč. Takrat je bila še na petrolej. O postavitvi svetilnika govori ohranjena kamnita plošča na njem, ki nosi to letnico. Stanovanje za svetilničarja so na utrdbi postavili leta 1874. Zgrajeno je iz belih, grobo obdelanih kvadrov istrskega kamna, v njem pa so poleg hodnika trije manjši prostori, eden večji, in kopalnica.
1872. leta trdnjava postane svetilnik.
Od leta 1983 je utrdba s svetilnikom vpisana v slovenski register kulturnih spomenikov lokalnega pomena, a je bila zaradi svoje podobe in lege vrsto desetletij zaprta za javnost. Prav nerazumljivo je propadala, dokler je ni Pirančanka Tončka Senčar začela samoiniciativno obujati. Kljub neurejenosti ji je uspelo tam pripraviti nekaj razstav, fotografiranj porok in drugih dogodkov. Organizirala je celo prostovoljno udarniško čistilno akcijo prostorov svetilničarjevega stanovanja in obnovo polken (škur) s člani Društva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Anbot. Stvari so se tako začele premikati, zlasti potem ko so Pirančani simbolično in množično sklenili krog okoli rondele in jo objeli.
Sredstva Benečije
Po nedavni zunanji ureditvi objekta, ki je nekoč služil kot stanovanje svetilničarja, so restavrirali tudi druge dele kompleksa. Zdaj pa je občina napovedala še nove posege na obrambnem stolpu, ki je del oziroma ostanek nekdanjega piranskega mestnega obzidja. Kot najavljajo na občini, je Piran uspešno pridobil sredstva Benečije, ki so namenjena vrednotenju in ohranjanju kulturne, arhitekturne in zgodovinske dediščine iz časa Beneške republike v Istri, Dalmaciji in Sredozemlju. Cilj projekta je poudariti pomen obrambnih struktur iz tega obdobja, ki so danes sestavni del stavbnega tkiva Pirana. Je namreč edino mesto na slovenski obali, ki je ohranilo značilno podobo obzidanega mesta.
Na Občini Piran je že bilo uvodno srečanje partnerjev projekta, katerega cilj je med drugim krepitev vezi z Benetkami, s katerimi si Piran deli bogato zgodovino in kulturno dediščino. Vzpostavljeno je bilo sodelovanje z združenjem Microclima, ki povezuje kulturo, umetnost, naravno okolje in javni prostor ter si prizadeva za revitalizacijo beneškega otoka Sant'Andrea z obstoječo trdnjavo, ki prav tako spada med obrambne strukture iz obdobja serenissime.
Notranjost utrdbe je v glavnem zasuta, do njenega zgornjega dela pa je dostop po zunanjih stopnicah.
Partnerja projekta sta tudi Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini, ki med drugim skrbita za ohranjanje te zgodovinske vezi z Benetkami ter za vrednotenje in ohranjanje kulturne dediščine. V sklopu projekta bosta organizirali tudi srečanja, namenjena spoznavanju piranskih obrambnih struktur.
