VREMENSKO PESTRO POLETJE

Pasji dnevi se premikajo?

Na zahodu Evrope so pustošile poplave, na jugu uničujoči požari, pri nas nevihte, tudi s točo
Fotografija: Izvor besedne zveze pasji dnevi sega v zgodovino in je povezan z zvezdo Canis Majoris oziroma ozvezdjema Sirij in Orion. FOTO: Fabio Lamanna/Getty Images
Odpri galerijo
Izvor besedne zveze pasji dnevi sega v zgodovino in je povezan z zvezdo Canis Majoris oziroma ozvezdjema Sirij in Orion. FOTO: Fabio Lamanna/Getty Images

Julij so zaznamovale številne vremenske nevšečnosti po Evropi. Nekateri deli zahodne Evrope so v dveh dneh prejeli tudi dvomesečno količino padavin. Obilne padavine so sprožile uničujoče poplave, ki so zahtevale na desetine žrtev predvsem v Nemčiji in Belgiji. Skandinavija je bila že na začetku julija v primežu vročinskega vala, proti koncu julija se je vročinski pokrov tvoril še nad Sredozemljem in Balkanskim polotokom. Velika verjetnost je, da bo vročinski val v Grčiji, delih Bolgarije in zahodni Turčiji vztrajal še v začetku avgusta. Najvišje temperature zraka so se povzpele do 35 stopinj Celzija, ponekod celo krepko čez 40. Pojavljajo se obsežni gozdni požari, predvsem v Grčiji. Tudi v Sloveniji smo bili pred prehodom vremenske motnje, ki se je pomaknila čez državo, v primežu že tretjega vročinskega vala. Slovo od julija pa je pospremilo nevihtno dogajanje, ponekod tudi s točo. Neurja z vetrom in dežjem so odkrivala strehe stanovanjskih in drugih objektov. Tudi prve avgustovske dni so se ob zahodnem višinskem vetru atlantski frontalni valovi prek zahodne in srednje Evrope hitro pomikali od zahoda proti vzhodu in občasno vplivali tudi na vreme pri nas.

Grčijo je zajela ognjena stihija. FOTO: Costas Baltas/Reuters
Grčijo je zajela ognjena stihija. FOTO: Costas Baltas/Reuters

 

Povečano tveganje za gozdne požare


Po podatkih Evropske okoljske agencije so podnebne spremembe povečale tveganje gozdnih požarov po vsej Evropi. Kljub temu se je požgano območje v sredozemski regiji od leta 1980 nekoliko zmanjšalo, kar kaže na to, da so bila prizadevanja za nadzor požarov učinkovita. Vendar pa so v zadnjih letih prizadeli regije v srednji in severni Evropi, ki običajno niso ranljive. Leta 2018 je več držav kot kadar koli prej utrpelo velike požare, kar sovpada z rekordnimi sušami in vročinskimi valovi. V večini evropskih regij se načrtuje širitev požarno ogroženih območij in daljše požarne sezone, zato so potrebni dodatni prilagoditveni ukrepi. Gozdni požari so bistveni za številne ekosisteme, na primer za obnovo gozdov, za pomoč pri obvladovanju škode zaradi žuželk in bolezni ter za zmanjšanje kopičenja gorljive mase in s tem zmanjšanje prihodnje intenzivnosti požara. Če so pogosti in obsežni, pa negativno vplivajo na kakovost zraka in vode, biotsko raznovrstnost, estetiko tal in krajine. Ogrožajo tudi blažitev podnebnih sprememb, saj sproščajo velike količine toplogrednih plinov, lahko pa povzročijo gospodarsko škodo in izgubo človeških življenj na naseljenih območjih.
 

Pasji dnevi se premikajo?


Smo v obdobju pasjih dni, ki trajajo med 23. julijem in 23. avgustom. V zadnjih letih se ne začenjajo več konec julija, vročinski valovi nastajajo že maja ali junija. Izvor besedne zveze pasji dnevi sega v zgodovino in je povezan z zvezdo Canis Majoris oziroma ozvezdjema Sirij in Orion. Po 20. juliju začne na nebu poleg sonca vzhajati tudi Sirij ali pasja zvezda. Da naj bi vročino povzročala prav ta zvezda, so bili prepričani že stari Rimljani. Ti so verovali, da je bil Sirij pes velikega lovca Oriona, tega pa naj bi po nesreči ubila njegova ljubimka boginja Diana. V želji, da ga ne bi nikoli pozabila, je Oriona s psom Sirijem vred pripela na nebo. Štirje tedni pasjih dni so veljali za nesrečno dobo, v srednjem veku v tem času niso obhajali niti božje službe. Verjeli so, da v tem času pridobijo moč psom podobni zli demoni. Po drugih pričevanjih naj bi bil to čas podzemeljskega božanstva, kateremu so žrtvovali pse, da bi naklonilo dobro letino. V literaturi najdemo tudi zapise, da naj bi v preteklosti veljala navodila, da te dni ne bi pili iz odprtih voda, se kopali ali umivali las, tudi poročali naj se ne bi, ne bi sekali lesa in delali na poljih. Veljali so reki Če je začetek pasjih dni moker, bo konec suh ali pa Če je prvi dan pasjih dni dež, bo deževalo štirinajst dni. Po zvezdi Sirij so v Egiptu uravnavali poplavno obdobje Nila. Tudi v Grčiji je postala znanilka zelo vročih, pasjih dni. Grški pesniki so verjeli, da prinaša vročino, povezovali pa so jo tudi z grmenjem. Homer je v Iliadi zapisal, kako je Sirij v poletnih dneh močan, ker prinaša vročino in trpljenje.


 

Požeta njiva


K sreči je glavnina žetve za nami. Kakovost je zadovoljiva, ni pa vrhunska. Tehnologi navajajo, da je v Pomurju pridelek v primerjavi z lanskim slabši, odvisno od zemljišča. Kmetijski svetovalci priporočajo, da po žetvi posevkov čim prej poskrbimo za požeta zemljišča in posejemo na strnišče posevke, saj vročina in padavine v obliki nalivov uničujejo strukturo tal in slabšajo razmere za življenje mikroorganizmov v njih. Da preprečimo izgubo talne vlage, ki je potrebna za vznik strniščnih posevkov, po žetvi tla čim prej plitvo površinsko obdelamo ali opravimo globinsko rahljanje. Praksa je pokazala, da je za setev trav, detelj in deteljno-travnih mešanic najbolje počakati do druge polovice avgusta, ko se običajno zmanjša nevarnost slabšega vznika in težav zaradi visokih temperatur in suše. 

Obilne padavine so sprožile uničujoče poplave, ki so zahtevale na desetine žrtev predvsem v Nemčiji in Belgiji. FOTO: Reuters
Obilne padavine so sprožile uničujoče poplave, ki so zahtevale na desetine žrtev predvsem v Nemčiji in Belgiji. FOTO: Reuters

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas