Otrokom že 20 let dajejo zatočišče
Dvajset let let je že v škofjeloškem naselju Podlubnik prav posebna hiša. V njej je trenutno osem otrok, ki doma ne morejo biti, ker tam vlada bodisi alkohol, nasilje, droge, psihične težave, tudi smrt staršev, revščina ali kombinacija vsega. Otroci so zato vključeni v Varstveni center Kranj, ki ima ima po gorenjskem razpršenih šest skupnosti. V teh skupnostih bivajo, obiskujejo pa okoliške osnovne oziroma srednje šole. »V zadnjem času je v domačem okolju vse več psihičnih težav,« ugotavlja vzgojiteljica Saša Rozman Berce.
V stanovanjski skupnosti Podlubnik je ena od štirih vzgojiteljev, v hiši, ki se na zunaj po ničemer ne razlikuje od okoliških montažnih hiš, pa delata tudi dve gospodinji, vsaka zaposlena za polovični delovni čas. V tej hiši trenutno živi osmerica najstnikov. Ura je bila med našim obiskom taka, da sta se dva med njimi ravno vrnila iz bližnje šole.
Eden od njiju je tu že dve leti. Ko govori o bivanju tukaj, omeni predvsem dve stvari: hišni red in pospravljanje. Prvega je treba upoštevati, drugo pa je tudi na sporedu vsak dan oziroma kot pravi sogovornik: »Ob sredah sledi še generalno čiščenje sobe, ob nedeljah pa še ena generalka. Kaj to pomeni? Da mora biti vse čisto in brez prahu.«
Med tednom je dan zapolnjen tudi z učnimi urami, ki – kot pri vseh najstnikih – niso ravno priljubljena tema, otroci pa imajo kasneje tudi čas, da gredo na obšolsko dejavnost, morda na trening ali preprosto na sprehod po soseski.
Drugi fant počasi že končuje osnovno šolo. Na vprašanje, kakšno je življenje v stanovanjski skupnosti, skomigne: »V redu. Nekaj stvari bi sicer spremenil, a je kar v redu. Dan gre prehitro mimo.« Kako – prehitro? »Rad bi imel več prostega časa, tu je res poudarek na šoli,« pravi. Na vprašanje, kako se je bilo prilagoditi na urnik in red, pove: »Na začetku je bilo težko, zdaj pa je že lažje.«
Že šest takšnih skupin
Zatem besedo prevzame vzgojiteljica Saša Rozman Berce, ki že vrsto let dela v stanovanjskih zavodih – najprej je na Črnavi (torej v Preddvoru), zdaj v Podlubniku. Poleg omenjenih dveh so na Gorenjskem takšne skupnosti še v Kranju (Mlaka, Zlato polje in Stražišče), po novem pa je stanovanjska skupnost Vzgojnega zavoda Kranj tudi v Retečah. »Povpraševanje po namestitvah je veliko,« pojasni sogovornica. Tako je danes na Gorenjskem blizu 50 otrok, ki doma iz takšnih in drugačnih razlogov ne morejo bivati.
Koliko časa bivajo v takšnih skupnostih? Odgovora na to vprašanje ni, ugotavlja Rozman Bercetova: »Različno dolgo so tu, je pa ta doba velikokrat daljša, kot bi si želeli, saj razmere doma niso spodbudne oziroma se ne premaknejo na bolje.«
jih doma iz takšnih in drugačnih razlogov ne more bivati.
In kakšni bodo prihajajoči prazniki? »Poskrbimo za obdarovanje in praznovanje, in če razmere dovoljujejo, tudi za ogled lučk v kakem mestu, denimo v Ljubljani,« pravi Saša Rozman Berce. Med prazniki, kot tudi med konci tedna, otroci sicer bivajo doma, zato te dni gorenjske stanovanjske skupnosti, z izjemo dežurne, bolj ali manj samevajo.
